Slovenija praznuje. praznik, ki sicer ni dela prosti dan – Dan suverenosti v nedeljo 25. oktobra, ko je leta 1991 slovensko ozemlje zapustila še zadnja enota Jugoslovanske ljudske armade (JLA).
Ta dogodek je bil eden večjih zgodovinskih dogodkov v slovenski zgodovini. Slovenija je postala povsem samostojna država. Na našem ozemlju pa ni bilo nobenega tujega vojaka.
Spomnimo. Slovenija je 25. junija 1991 razglasila samostojnost, vendar se pot do neodvisnosti ni končala z razglasitvijo. Jugoslovanska ljudska armada je začela oboroženo posredovanje z namenom prevzeti nadzor nad mejnimi prehodi, prekiniti slovenske povezave s tujino in preprečiti uresničitev slovenske osamosvojitve. Sledila je desetdnevna vojna, v kateri so se pripadniki slovenske Teritorialne obrambe in milice oziroma takratne policije uprli vojaškemu posredovanju JLA. Slovenske obrambne sile so z blokadami vojašnic, zaustavljanjem vojaških kolon in obrambo mejnih prehodov pomembno prispevale k temu, da JLA ni uresničila svojih ciljev.
Odhod zadnjega tujega vojaka iz Slovenije, 25. oktober 1991, slika RTV Slovenija
Vojna je zahtevala tudi človeške žrtve. Po podatkih Slovenske vojske je bilo na slovenski strani 19 mrtvih in 182 ranjenih. Spomin na te dogodke je zato tudi opomin na ceno, ki so jo Slovenke in Slovenci plačali za svojo svobodo. Odhod zadnjega vojaka JLA je pomenil konec obdobja, v katerem je bila na slovenskem ozemlju še prisotna vojska nekdanje Jugoslavije. Bil je simbolni in dejanski zaključek pomembnega dela boja za samostojno državo.
In tako, kot leta 1991, ko je Slovenijo napadla JLA z rdečo zvezdo na čelu, delajo pred proslavo nemir spet tisti z rdečo zvezdo, ker so bili tokrat povabljeni na proslavo povabljeni vsi prapori, razen tistih, ki nosijo simbol, pod katerim je JLA napadla Slovenijo. Očitno torej tistih, ki imajo rdečo zvezdo, na proslavo ne bo, saj so zaradi tega užaljeni. Saj brez rdeče zvezde oni očitno ne gredo nikamor.
Očitno se rdeče zvezde tudi po 35 letih v Sloveniji še nismo znebili?
