Velja za enega najpomembnejših živečih pisateljev v slovenskem jeziku in je tudi eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev. Je velik domoljub in kleni mož.
Danes praznuje svoj 107. rojstni dan Boris Pahor
Boris Pahor se je rodil v Trstu, 26. avgusta 1913, kjer je obiskoval osnovno šolo, in sicer najprejslovensko, po zaprtju slovenskih šol pa italijansko. Srednjo šolo je opravil v Kopru. Po dveh letih teologije v Gorici je moral leta 1940 kot italijanski vojak v Libijo. Po vrnitvi je delal v vojski kot tolmač in hkrati polagal izpite na padovanski univerzi, da bi se po razpadu fašistične Italije vrnil v Trst in se priključil organizaciji Osvobodilne fronte. Januarja 1944 je bil s strani domobranske policije aretiran, predan gestapu in začel svojo veliko kalvarijo po nacističnih taboriščih. Osamosvojitev je dočakal v Bergen-Belsnu aprila 1945, od koder je odšel na zdravljenje v francoski sanatorij in se leta 1947 vrnil v Trst. Jeseni istega leta je v Padovi diplomiral z zagovarjanjem teze Ekspresionizem in novi realizem v liriki Edvarda Kocbeka. Ker so mu povojne oblasti v Trstu odbile prošnjo za poučevanje na tamkajšnjih
šolah, je nekaj let prebil kot svoboden književnik, na kar se je 1953. zaposlil kot profesor na tržaških-slovenskih šolah, kjer je poučeval do upokojitve 1975. leta.
Pahorju prepovedali vstop v socialistično Slovenijo
Boris Pahor je začel objavljati že v predvojni ljubljanski Mladiki in zatem tudi v drugih revijah, po vojni pa največ v reviji Zaliv, ki ji je bil ustanovitelj in urednik (1966-199o). Revija, ki v dvajsetih letih svojega izhajanja ni izplačala niti enega samega honorarja niti uredniku niti sodelavcem, je nastala v veliki meri kot izraz upora proti Kardeljevi tezi, da je narodnostna identiteta drugorazrednega pomena in zapisana smrti. Pahor se je razveselil, ko so se desetletja za njim tej tezi uprli tudi v matici, vendar je pri tem pikro pripomnil, »da ni noben pisec, noben tekst, nobena študija v matici ob tem niti z besedico omenila Zaliva, ki je odprl ta vprašanja med prvimi«. Zaradi teh svojih prezgodnjih stališč, svoje podpore pluralizmu in obsodbe nedemokratičnih jugoslovanskih oblasti je prišel z njimi
v spor ter so mu ob objavi znamenitega intervjuja s Kocbekom (1975) za tri leta prepovedale vstop v Slovenijo.
Pahor je veliko svojih del je posvečenih bridki usodi Slovencev na Tržaškem pod fašizmom in tudi po drugi svetovni vojni (Mesto v zalivu, trilogija Zatemnitev, Spopad s pomladjo idr.). V utemeljitvi za Prešernovo nagrado pa lahko preberemo, »da se je izkazal tudi za nespornega mojstra ob ubesedovanju psiholoških in antropoloških razmerij, ki jih je tudi sam izkusil med drugo svetovno vojno.
Prejel je številna priznanja
Za svoje literarno in publicistično delo je prejel več deset priznanj, nagrad in častnih naslovov. Med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1992), Častni doktorat Univerze na Primorskem (2005) in Univerze v Ljubljani (2008), Najvišje francosko državno priznanje L,Ordre de la legion d,honneur (2007), sprejem v redno članstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti (2009), Nagrado sveta Evrope »Državljan Evrope« (2013), Srebrni častni znak svobode RS (2000), nagrado nemških kritikov za Nekropolo (2000), tržaško nagrado Zlati lev Sv. Justa (2003), najvišje italijansko in slovensko državno priznanje Vitez velikega križa italijanske republike in Red za izredne zasluge RS, ob nedavni vrnitvi Narodnega doma Slovencem v Trstu (2020). Bil je tudi kandidat za Nobelovo nagrado idr. Pahor je dvoje priznanj tudi odklonil in sicer častno meščanstvo mesta Trst (2009), ki mu ga je ponudil tržaški župan Roberto Dipiazza,
Pahor je v svoji veliki in trajni zavzetosti za slovensko občestvo je obžaloval, da smo Slovenci zaradi vsiljenega enoumja po vojni »izgubili zgodovinsko priložnost za uresničitev neponovljive slovenske izvirnosti«, da bi namreč iz novonastalih družbenih sprememb ustvarili »novo duhovno vstajenje, ki bi črpalo iz sožitja in dialektičnega razmerja dveh svetovnih nazorov, dveh etik, dveh eshatologij…in ki bi tako lahko bilo v srcu Evrope
zgled edinstvenega družbenega in hkrati kulturnega koncepta.
Še na mnoga leta gospod Boris Pahor!
M. Gregorič
MG