Delavci, ki ne bi dobili kriznega dodatka, pa so do njega upravičeni, bodo morali vložiti tožbo. Druge poti zaenkrat ni!
Kaj lahko naredi delavec če ne dobi izplačanega kriznega dodatka?
Delovni inšpektor lahko ugotovi, da ni bil izplačan, ne more pa delodajalcu naložiti, da ga izplača, to morajo delavci sami zahtevati od delodajalca, če jim ta ne ugodi, pa morajo na sodišče. Zakon o interventnih ukrepih ne določa, da bi bilo neizplačilo dodatka prekršek, bodo pa to, kot so nam pojasnili na inšpektoratu za delo, po njihovih informacijah popravili v spremembah zakona. Če inšpektor zazna elemente kaznivega dejanja, pa lahko delodajalca prijavi tudi zaradi kaznivega dejanja.
Za marec se mora izplačati sorazmerni delež dodatka (od 200 evrov kolikor delavcu pripada za cel mesec) od 13. marca naprej, ki za zaposlene, ki so bili vse dni po razglasitvi epidemije v službi, znaša 118 evrov. Za dneve, ko zaposleni koristi dopust, mu krizni dodatek ne pripada.
- Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
- Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
- Ne glede na rok iz drugega odstavka tega člena, lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.
Zakon o kriznem dodatku, ki pripada zaposlenim v zasebnem sektorju, velja od 11. aprila, uporablja pa se od 13. marca, kar pomeni, da mnogi delodajalci kriznega dodatka niso mogli obračunati pri plačah za marec, tako da lahko delavci pričakujejo poračun ali izplačilo dodatka s plačo za april.
MG
.