Župnija sv. Petra v Malečniku je ena najbolj znanih župnij na mariborskem koncu. V tej župniji se odvija največ, krstov birm in porok. Ima pa župnija še eno posebnost Glaserjev salon.
Otvoritev Glasejevega salona
Glaserjev salon z galerijo umetniških del , ki bo potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, bodo tako obeležili 215. obletnico rojstva Marka Glaserja, po katerem se salon imenuje, in 30-letnico samostojnosti Slovenije. In kdo je bil Marko 
Glaser? Duhovnik, pesnik in pisec Marko Glaser, se je rodil 21. aprila 1806 na Smolniku pri Rušah, umrl pa je 9. decembra 1889 v Sv. Petru pri Mariboru (Malečnik). Obiskoval je gimnazijo v Mariboru, kjer je dokončal tudi trimesečni tečaj za učiteljske kandidate. V Gradcu je v od leta 1822 do 1824 študiral filozofijo, od leta 1824 do 1828 pa teologijo. Ker še ni imel kanonične starosti, da bi lahko bil posvečen v duhovnika, so ga kot diakona poslali k Sv. Barbari pri Vurberku, kjer je zbiral okoli sebe otroke in jih poučeval. Ko je bil 3. maja 1829 posvečen v duhovnika, je do jeseni 1831 ostal za kaplana pri Sv. Barbari. Nato je bil do srede 1838 kurat v karlavski kaznilnici v Gradcu, od 1836 tudi spovednik pri uršulinkah. Od 1. julija 1838 do konca marca 1843 je bil škofov dvorni kaplan, pri ordinariatu referent za slovenski del sekovske škofije in zadnje leto spiritual pri karmeličankah. Slovenskim duhovnikom je pomagal, kjer in kakor je mogel.
Anton Matin Slomšek je Glaserja 1. septembra 1859, imenoval za sodnika pri cerkvenem sodišču v Mariboru. Posledično je Glaser zaslužen tudi za to, da je Maribor ostal slovenski, da ima akademske ustanove, ki so se skozi zgodovino razvile do te mere, da govorimo danes v Mariboru o superračunalniku, ki spada med 50 najmočnejših na svetu.
Svečana otvoritev Glaserjevega salona v župniji sv. Petra v Malečniku 🙏 ddr. Natalia Kaloh Vid, g. Tomaž Kokot, @AlenkaJerajSDS in poslanec od tukaj 😉 🤝🇸🇮 pic.twitter.com/ow6BLqVvPq
— Dejan Kaloh (@DKaloh) June 28, 2021
»Gre za edinstven dogodek, saj bo to prva umetnostna galerija v kraju,« je pred uradnim odprtjem povedal župnijski upravitelj Valentan: »Z vidika arhitekturne stroke govorimo o izjemni umeščenosti galerije v historično stavbo z originalno ohranjeno zunanjščino in notranjščino, ki s celotnim kompleksom po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine predstavlja izjemen primer bogate raščene arhitekture.« Salon v župnišču, ki ga je uredil in opremil že Glaser, je pa doslej služil internim namenom, bodo prav zato poimenovali po njem.
P.M.