Ustavno sodišče je razsodilo, da so vladni odloki, ki omejujejo gibanje in zbiranje prebivalstva, neustavni, saj naj bi imela vlada pri tem prevelika pooblastila in postavljenih premalo varovalk.
Je bila odločitev Ustavnega sodišča politična in ne strokovna?
Ustavno sodišče je tako razsodilo, da sta 2. in 3. točka 1. odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. Tako je odločilo s petimi glasovi proti trem. Posledično so po odločitvi sodišča neustavni tudi epidemiološki vladni odloki, ki so bili sprejeti na tej podlagi. To so omejitev gibanja v nočnem času oziroma policijska ura, prepoved zbiranja na javnih mestih in površinah ter prepoved prehajanja regijskih in občinskih mej.
Ustavno sodišče je načelo legalitete, ki je vendarle samo načelo, postavilo nad človekovo pravico do življenja in zdravja, kar je vlada v tem primeru varovala. “In od zakonodajalca zahtevati, da je glede tega predvidljiv, glede tako neverjetnih in nepredstavljivih situacij, kakršni smo bili priča v zadnjem letu. In zato se mi zdi takšen ukrep zelo problematičen,” pa nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.
Dr. Peter Jambrek, redni profesor na Fakulteti za državne in evropske študije pa je kratko in malo dejal, da je ustavno sodišče zlorabilo, svojo ustavno-sodno funkcijo v politične namene!
Ja to je to! pic.twitter.com/yMbvaD3YGy
— Marijan Turjan (@MTurjan) June 2, 2021
P.M.
