Slovenija je spet dobila lekcijo o kulturi javnega dialoga. Ne od anonimnega spletnega trola, ne od jeznega komentatorja pod člankom, ampak od človeka, ki se že desetletja predstavlja kot varuh javne besede in visokih novinarskih standardov.
Matej Šurc je Katjo Kokot označil za »politični iztrebek«. Besede niso bile izrečene v gostilni ob tretji uri zjutraj, temveč zapisane premišljeno, javno in s polnim imenom avtorja.
Ob tem se poraja zanimivo vprašanje: koliko dni bi trajalo ogorčenje dela slovenske javnosti, če bi kakšen politik desne sredine novinarja RTV označil za »medijski iztrebek«? Verjetno bi spremljali izredne oddaje, izjave novinarskih društev, razprave o sovražnem govoru in pozive k odstopu.
Ko pa žaljivke letijo v drugo smer, se nenadoma odkrije nova kategorija komunikacije. To ni več žalitev. To je »satira«. To ni osebni napad. To je »družbena kritika«. To ni neprimerno. To je »svoboda izražanja«. Tako takim dejanjem namreč pravijo levičarji. Najbolj zaskrbljujoče pri vsem skupaj pa je to, da take žaljivke piše, do nedavnega, novinar nacionalnega radia.
Nivo nedostojen javne razprave. Veliko pove predvsem o avtorju. pic.twitter.com/4Wa5zGFaT8
— PolonaFrelih (@PolonaFrelih) June 7, 2026
Novinarji imajo v demokraciji posebno vlogo. Od politikov zahtevajo argumente namesto zmerjanja, spoštovanje namesto poniževanja in dialog namesto diskreditacij. Ko pa sami posežejo po besednjaku ulice, izgubijo moralno avtoriteto, da bi od drugih zahtevali višje standarde, še posebej če gre za navijaško leve novinarje naša levičarske nacionalke, “futrane” z našim denarjem.