“Kaj pomeni mir, se zavemo, ko ga ni več in ko nastopi vojna. Imeli smo vojno za našo komaj rojeno domovino. Čeprav je bila vojna kratka, je bila predolga in nepotrebna,” je uvodoma dejal Dolinšek. Poudaril je tudi, da nam je bila vojna vsiljena, a “za slovensko zemljo smo bili pripravljeni tudi umreti. Nekaj hrabrih pripadnikov TO in takratne milice je žal v vojni moralo dati tudi svoja življenja”, je dejal Dolinšek. Poudaril je tudi, da je bil namen JLA z napadom na Kum uničiti oddajnik in s tem doseči prekinitev pošiljanja novic v svet. V nadaljevanju je opisal dogajanje v tistem času in poudaril, da je bilo branjenje oddajnika na Kumu pomembno predvsem zato, da so bili doma in po svetu seznanjeni z dogajanjem v komaj rojeni državi. Oddajnik na Kumu so napadli dvakrat, prvič 28. junija 1991 in drugič 2. julija 1991. “Oba napada nista utišala Kuma, ki žari z vsem svojim ponosom,” je še dejal Marjan Dolinšek in dodal, da bo Kum “večno naš ponos”.
Predsednik vlade Janez Janša pa je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je 30 let dolga in hkrati kratka doba. “V zadnjih 30 letih se je marsikaj dogajalo, veliko tega se najbrž ne bi moglo, če pred 30 leti ne bi imeli ljudi, kot so bili tisti, ki so branili Kum, druge oddajnike, mejne prehode in druge ključne točke v državi, ki je komaj nastala. Zgodovina bi se odvijala drugače. Slovenci smo šli tudi čez zelo tragične dogodke v svoji domovini, tako da poznamo, kaj je dobro, in vemo, da je lahko tudi slabo, vemo pa tudi, da nam gre dobro takrat, kadar smo pogumni, enotni, in vemo, kaj smo, in tudi, kaj hočemo biti, ” je dejal Janez Janša.
“V tistem času, od 26. junija 1991 do 3. oziroma 4. julija 1991, je bilo na ozemlju Slovenije nekaj sto oboroženih spopadov in vsi so bili pomembni. Nekateri tudi izstopajo in bitka za obrambo Kuma je eden teh dogodkov oziroma pogumnih dejanj pred 30 leti. Izstopa zato, ker ste tukaj pred 30 leti, gospod Dolinšek in vsi ostali, ki ste bili tukaj z orožjem v rokah, branili nekaj, kar je bilo za Slovenijo še posebej pomembno,” je dejal predsednik vlade in nadaljeval: “Slovenija je naredila korak osamosvojitve, ne da bi imela veliko ali sploh kakšno podporo v tujini, razen med našimi rojaki. Tudi EU, katere del smo danes in vodimo Svet EU, je šest dni pred napadom odobrila milijardo ecujev, da bi Jugoslavija ostala skupaj. Ameriški državni sekretar je pozival, naj Jugoslavija ostane cela in demokratična, mi pa smo rekli, da se vidi iz vesolja, da to ni možno, kajti, če bi bila demokratična, ne bi bilo teh dogajanj niti osamosvojitve.”
“Bili smo več ali manj sami, a bili smo pogumni, vedeli smo, kaj hočemo, zato smo stali in obstali in še vedno stojimo,” je poudaril premier Janša. “Na tem mestu so bili branilci uspešni,” je poudaril in spomnil, da je bil prvi napad na oddajnik na Kumu 28. junija veliko presenečenje. “Pričakovali smo marsikaj, ne pa, da bo JLA uporabila letala, da bo pobijala civiliste v kolonah na Medvedjeku, v Gornji Radgoni, da bo napadla oddajnike, tega nismo pričakovali,” je povedal predsednik vlade. Prav tako je dejal, da je bila enota, ki je branila oddajnik, v prvem napadu delno presenečena, zato so tu bili tudi ranjeni, eden težko ranjen, Ivan Starina, ki je bil zaradi teh vojaških dogodkov trajen invalid in je za posledicami kasneje tudi umrl. “A ker je bil oddajnik branjen, je bil ta napad samo delno uspešen, oddajnik je bil hitro popravljen in je deloval naprej, in ko je prišel drugi napad, ste teritorialci z orožjem, ki je bilo bolj muzejsko kot moderno, oddajnik ubranili in je deloval naprej,” je povedal predsednik vlade. Dodal je, da je bilo to dejanje pomembno navznoter in navzven. “Takrat ni bila digitalna doba, nismo imeli osebnih telefonov, večina ljudi je bila o dogodkih obveščena prek radijskih oddajnikov. Tudi dogodke o tem, kaj se dogaja v Sloveniji, so tuji novinarji in tuje novinarske ekipe poročali prek naše infrastrukture,” je opozoril premier in spomnil, da je bilo v Sloveniji takrat 1200 novinarjev in novinarskih ekip. “Tudi danes smo srečali nekatere od teh, ki so tukaj, in njim je enostavno razložiti sedanji trenutek v Sloveniji,” je povedal Janez Janša. Prav tako je dejal, da so radio Slovenija poslušali tudi v vojašnicah in enotah JLA. “V tistih dneh je na našo stran prebegnilo preko 4000 vojakov JLA, ker so šele na ta način izvedeli, kaj se pravzaprav dogaja, torej, da ne branijo Slovenije pred napadom NATA, ampak, da je JLA izvršila agresijo na tiste, ki bi jih morala braniti,” je opozoril predsednik vlade.
Po njegovih besedah so bili torej oddajniki takrat ključna kritična infrastruktura, ki je omogočila, “da smo mi sami znotraj bili dovolj povezani, da smo vedeli, kaj se dogaja, da so branilci Holmca izvedeli o uspehih, ki so bili doseženi drugje, in so bili lahko bolj pogumni; da so ljudje v zakloniščih vedeli, da to ne bo večno trajalo, in da je svetovna javnost izvedela, kaj se pri nas dogaja.”
Premier je tudi spomnil, da nam kakšen teden dni pred napadi oziroma tik ob osamosvojitvi svet ni bil naklonjen. “A ker so tisti tuji novinarji in ekipe, ki so bili takrat tukaj, poročali, kaj se dogaja, je to spremenilo tako naklonjenost tistih, ki so tukaj spremljali dogajanje, kot svetovne javnosti,” je povedal predsednik vlade in dodal, da smo tudi zahvaljujoč temu dosegli mednarodno priznanje.
“Prav zaradi vsega tega je zelo grenko, ko se spominjamo, kako so bili obravnavani nekateri branilci Kuma. Konkretno imam v smislih Ivana Starino, pogumnega vojaka, ki je bil težko ranjen, in ko je pred 17 leti umrl, smo bili na pogrebu samo poslanci opozicije, veterani, sorodniki, pa nobenega mikrofona nacionalnega radia, kamere in televizije, ki jo je branil, pa tudi nobene častne straže Slovenske vojske, čeprav smo vse pristojne takrat obvestili o njegovi smrti,” je povedal predsednik vlade. Ocenil je, da je po 30 letih drugače, da se spominjamo vsega, še posebej njega in branilcev. “Izražamo hvaležnost njemu in vsem ostalim, ki so dali življenje za svobodno, demokratično in evropsko Slovenijo. Enako izražamo hvaležnost tudi njihovim družinam,” je povedal predsednik vlade.”
Nenazadnje je še obžaloval, da na kolegiju v državnem zboru ni bilo dovolj glasov za sprejem zakona, s katerim bi se svojcem še pred 30. obletnico nekako oddolžili. “Nikoli se to sicer ne da, a vsaj neko odškodnino bi morali dobiti, in upam, da bo jeseni to narejeno. Kljub temu, danes smo tukaj zbrani, ni pozabljeno, veliko nas je, spominjamo se tega in zaradi tega ima Slovenija dobro prihodnost. Kajti, če se zavedamo lastnih korenin, če se zavedamo, kaj smo, potem se za našo prihodnost ni bati,” je še povedal premier in zaključil z besedami: “Hvala vsem, ki ste bili tu 28. junija in 2. julija, hvala za vaš pogum – in naj živi Slovenija, ki ste jo takrat branili.”