Dr. Milan Zver je poročen, oče dveh hčera in dedek dveh vnukov in vnukinje. Rodil se je 25. maja 1962 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Destrniku, gimnazijo pa na Ptuju. Diplomiral je leta 1987 na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo na ljubljanski univerzi in se kot mladi raziskovalec zaposlil na isti fakulteti ter uspešno dokončal magistrski in doktorski študij. Junija 1999 je bil dr. Zver habilitiran kot visokošolski učitelj za področje družboslovja in postal predavatelj in nosilec predmeta sociologija na visokošolskem in univerzitetnem programu na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru in na ljubljanski Fakulteti za policijsko-varnostne vede, ki je sicer članica Univerze v Mariboru.
Kakšna je Zverova politična aktivnost?
Poleg uspešne akademske kariere je bil dr. Zver dejaven v strokovnem, družbenem in političnem življenju. Milan Zver Je avtor številnih knjig. Zadnja z naslovom 30 let zvestobe Sloveniji je bila izdana letos ob 30. obletnici nastanka danes največje slovenske politične stranke SDS.
Z njegovo pomočjo je bil zgrajen nordijski center Planica, veslaški center Bled biatlonski center Pokljuka, tekaški center Zreče, Ljudski vrt v Mariboru, mnoge šole in druga infrastruktura. Z evropskimi sredstvi se je tako v času ministra dr. Zvera zagotovilo tudi ogromno novih delovnih mest.
V prostem času rad posluša glasbo, igra tenis in šah. Je navdušen športnik, predvsem pa tudi ljubitelj nogometa, košarke in smučanja. Z veseljem tudi kuha in poprime za delo okoli hiše.
Dr. Milan Zver je tudi Evropski poslanec. Kakšna je njegova vloga v Evropskem parlamentu?
Dr. Zver je poslanec Evropskega parlamenta od leta 2009 in je bil zadnjih deset let tudi vodja slovenske delegacije pri Evropski ljudski stranki. Dr. Zver je član odbora za kulturo in izobraževanje, bil je član specialnega odbora za terorizem in je nadomestni član odbora za regionalni razvoj ter delegacije pri parlamentarnem odboru EU-Črna gora. Dejaven je tudi v delegaciji za odnose z Združenimi državami Amerike.
Dr. Zver je dosegel, da se je iz programa odstranilo nepotrebne birokratske ovire in pretirano administracijo, z nekaterimi poenostavitvami se bodo tako lahko za sredstva v omenjenem programu potegovali mnogi, ki se morda prej za kaj takšnega niso odločili. Pozitivne posledice čutijo tako tisti, ki se v program vključijo (imajo boljše zaposlitvene možnosti, več kompetenc, se tudi bolj družbeno in politično angažirajo), pa tudi univerze, lokalne skupnosti, v katerih živijo ter seveda gospodarstvo. Dr. Zver je še posebej vesel, da je uspel zagotoviti sredstva tudi za nekatere nove pod-programe, kot so OdkrijEU in Odlične univerze, s čimer bodo evropske univerze lahko postale tudi bolj konkurenčne.
Kakšni so še dosežki Milana Zvera v iztekajočem se mandatu v Evropskem parlamentu?Med velike uspehe tega mandata seveda prištevamo poimenovanje dvorane v Evropskem parlamentu po očetu slovenske državnosti dr. Jožetu Pučniku. To je bilo simbolno izjemno pomembno dejanje tako za Slovenijo kot za Evropsko unijo. Po dolgotrajnem večstopenjskem postopku je dr. Zveru uspelo, da so dr. Jožeta Pučnika postavili ob bok drugim velikanom evropske politične zgodovine.
Kakšnen je pogled naprej, kakšna bi morala biti Evropa in evropska politika
Evropski poslanec se zadeva, da bo osrednji izziv v prihodnjih petih letih obstoj in nadaljnji razvoj Unije. Evropske inštitucije si bodo morale povrniti ugled in podporo z večjo učinkovitostjo. Konkretno pa bo zagotavljanje varnosti prva naloga povezave. Zaščita ljudi pred terorizmom, nezakonitimi migracijami, večanje obrambne sposobnosti vključno s kibernetsko varnostjo, vzpostavitev temeljev socialne unije ter ohranjanje močnega in konkurenčnega evropskega gospodarstva v svetovnem merilu so prioritete, ki bodo visoko na dnevnem redu EU v naslednjem mandatu. Prav zaradi teh velikih izzivov je poslanec prepričan, da potrebujemo močne in suverene države v okviru Evropske unije, ki bodo nanje znale odločno in močno odgovoriti. Poslanec se ne strinja s tem, kar zagovarjajo nekateri predstavniki levihstrank, da se mora Bruselj okrepiti in da morajo države še več politik prenesti na ta center. Slovenci imamo izkušnjo centralizacije večnarodnostne države in vemo, kam nas je pripeljalo to, da so nekateri želeli močan Beograd.
Pot v smeri večje moči Bruslja pomeni pot v razpad EU, česar pa si vsaj v Sloveniji ne bi smeli želeti, saj še nismo živeli v tako dobrih mednarodnih okoliščinah, kot živimo sedaj, ko smo del EU.
