Vladni urad za komuniciranje (Ukom) se je zaradi velikih pritiskov javnosti odločil za preklic poziva k oddaji ponudbe za izdelavo medijskega načrta za informativno kampanjo o dosežkih vlade v iztekajočem se mandatu.
Da ima Robert Golob izjemen čut za politični timing, je jasno že dolgo. Tokrat pa je šel korak dlje – načrtoval je kar devetdnevno medijsko ofenzivo, skrbno umeščeno med 9. in 18. februar, tik do zadnjega dne pred uradnim začetkom volilne kampanje. Uradno: informativna kampanja. Neuradno – in povsem po domače: devet dni samohvale za davkoplačevalski denar.
Na vladni strani so za to “informiranje” državljanov predvideli 40.000 evrov javnega denarja. Denarja, ki bi šel za zakup medijskega prostora na spletnih portalih ter za oglaševalski čas na radijskih postajah. Torej ne za zdravstvo, ne za dolgotrajno oskrbo, ne za popoplavno obnovo – temveč za politični marketing vlade, ki se očitno že ogreva za volitve.
Vsebina teh oglasov? Ni težko ugibati. Vlada, ki nam dnevno prodaja meglo, bi nam po radijih in portalih razlagala, kaj vse dobrega je naredila za to državo. Ob dejstvu, da so plače nižje, davki višji, prispevki novi, reforme pa večinoma ostajajo na papirju, bi bila ta sporočila – milo rečeno – suhoparna in od realnosti povsem odklopljena.
A načrt se je zalomil. Javni pritisk je bil prevelik. Očitno je postalo tudi na Ukomu jasno, da je meja med “informiranjem” in zlorabo javnih sredstev za predvolilno propagando že zdavnaj prestopljena. Zato so poziv – vsaj za zdaj – preklicali.
Toda škoda je že narejena. Ne zato, ker kampanja ni stekla, temveč zato, ker je razkrila miselnost aktualne oblasti. Golobova vlada očitno ne vidi težave v tem, da bi si tik pred volilno kampanjo kupovala hvalo v medijih z denarjem ljudi, ki jih je v zadnjih letih konkretno finančno udarila.
Vprašanje torej ni, ali je bila kampanja zakonita. Vprašanje je, ali je bila moralna. In odgovor je za vsakogar, ki še zna seštevati in odštevati svojo neto plačo, več kot jasen.