Referendum o noveli zakona o vodah bo potekal 11. julija, minister za okolje in prostor Andrej Vizjak pa je ob tem ocenil, da je šlo pri nagovarjanju podpisnikov referendumske pobude za diametralno nasprotje tistega, kar zakon o vodah dejansko prinaša.
ZAVAJANJE INŠTITUTA 8. MAREC?
Zbiranje podpisov se je tudi zbiralo pod pretvezo, da gre za peticijo za pitno vodo in dostop do vode, pa čeprav imamo to že vse zapisano v ustavi. “Referendum bo stal od štiri do pet milijonov evrov, kar pa bi bilo bolje porabiti za kaj drugega kot za nagajanje vladi,” je bil kritičen prvak stranke SNS, Zmago Jelinčič Plemeniti.
“Gibanje za pitno vodo, ki je v zadnjih mesecih povezalo številne civilne iniciative, nevladne organizacije, strokovno javnost in posameznike iz vse Slovenije, že tri mesece opozarja na škodljive spremembe, ki jih prinaša novela zakona o vodah,” je v pismu zapisala NVO Inštitut 8. marec. Po njihovem mnenju novela zakona med drugim ogroža površinske in podzemne vode, ki so glavni vir pitne vode, omogoča do sedaj prepovedane novogradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, povečuje možnost za privatizacijo dostopa do vode, kar omejuje prost dostop do obale, slabša poplavno varnost in nima podpore v strokovni javnosti, saj ima lahko dolgoročne negativne posledice na stanje voda.
A v bistvu kar so zapisali v inštitutu 8. marec, prav nič ne drži. Zakon bo namreč zmanjšal nabor projektov za umeščanje v priobalni pas in izločil tiste, ki škodijo vodi. Omogočil pa bo gradnjo preprostih objektov, tako imenovane javne rabe. Novi zakon o vodah, ki ga rušijo predlagatelji referenduma, tudi omogoča večjo poplavno varnost, saj prinaša dodatna finančna sredstva za vzdrževanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti velikemu številu državljank in državljanov.
Kako lepo bi bilo, da bi bi bilo vse po starem, kajne dekleta iz inštituta 8. marec? Nina Kovač, pa bi spet lahko “kuvertirala” po 1000 evrov.
P.M.