Pavle Rupar je eden izmed bolj znanih nekdanjih županov občine Tržič in poslancev Slovenske demokratske stranke. In če ga je politika razočarala, pa se je njegova volja do življenja še poglobila, tudi po tem, ko so mu postavili diagnozo RAK!
Za Slovenske novice, je Pavle Rupar opisal neverjetno izkušnjo, s samim seboj, ko zdravnik postavi diagnozo raka. V mislih se pojavljajo neverjetna premlevanja, se bo treba posloviti od mnogih, boš še kdaj videl svojo družino, prijatelje, znance? A tokrat se je zgodba srečno končala.
“Ko mi je zdravnik med kolonoskopijo povedal, da so odkrili v mojem črevesju šestcentimetrsko gmoto, in jo opisal kot kar velik rak, se je v trenutku sesedel ves moj svet. Tekle so mi solze, tresel sem se, srce je tolklo, preplavil me je občutek nemoči in groze, skozi možgane so mi švigali tisočeri signali … Kako majhen sem bil! Je to konec, sem vprašal zdravnika, in še zdaj ga slišim, kako mi reče, naj mu zaupam in da bodo poskrbeli zame, samo naj ne obupam. Saj se boste borili, a ne, Rupar, me je vprašal?”
Pavle se je ozrl v nebo in prosil boga, naj ga še vsaj malo pusti na tej zemlji, da se mu še ne bo treba posloviti od žene, otrok, prijateljev in od tega lepega življenja. »Kajti prav to je tisto, kar edino šteje. In resnično je verjel v to. Verjel je v moč nekoga drugega, da mu lahko pomaga.
Že teden dni po diagnozi so Pavla Ruparja operirali, vendar so se po operaciji pojavili strdki v pljučih, in tako je tisti božič preživel s pljučno embolijo na intenzivnem oddelku bolnišnice na Golniku. »Čeprav smo bili na intenzivnem oddelku, je bil to zame eden najlepših svetih večerov.
V bolnišnici na Golniku sem začel sem na Božični večer peti Sveto noč in bolniki so se mi pridružili, eni so jo lahko komaj slišno mrmrali. Prišle so tudi sestre in vsem nam je bilo zelo lepo pri srcu,« pripoveduje.
»Težka in dolga pot je za mano. Po odstranitvi dobršnega dela spodnjih organov me je na rob življenja potisnila še embolija pljuč. Kolikor se je dalo, sem spremenil življenje, predvsem sem odpustil vsem, ki so mi naredili kaj hudega, in prosil odpuščanja zase in za vse, ki sem jih prizadel. Zelo pomembno je, da se otresemo vseh zamer, ki jih gojimo do drugih. To je težko narediti, sploh če si bil, tako kot sem bil jaz, pijan od nekega lažnega občutka uspeha in ambicij. “
Pri premagovanju bolezni mu je najbolj pomagala vera. “Ni treba, da je to katoliški Bog, Alah ali Buda, lahko je to narava, družina … Vsak človek ima svojo vero. Pomembno je, da v nekaj verjameš in da ne izgubiš upanja. In verjel sem vanjo. Verjel v tiste ljudi, ki so mi najbližji. Na koncu sem se jim le še zahvalil, z enim velikim HVALA!”
Pavel Rupar svojih bolezenskih težav nikoli ni skrival pred javnostjo. Nasprotno, na facebooku je velikokrat nagovarjal sledilce, naj pazijo na zdravje in se tudi odzovejo vabilom preventivnih programov.
Pavle Rupar je sedaj, ko je malo bolj pri močeh še vedno zelo dejaven. Veliko je rad na zraku, na sprehodu, rad hodi tudi na morje. Pa čeprav ga je politika kar malo razočarala, jo še vedno glasno razlaga in OBČASNO zapiše tudi svoje kolumne za naš portal e-maribor.si.
Rupar pravi, da dokler bo živ, bo vedno ljubil domovino Slovenijo, ljubil slovenski jezik, bo ponosen na slovensko zastavo, in še naprej bo prepeval slovenske pesmi. Ko mu bo najtežje se bo naslonil na vero. Vedno je nekje, nekdo, ki pazi na nas. Tokrat je bog popazil nanj.