Župani leve politične opcije se skoraj povsod potegujejo za novi mandat na čelu občin. A med njimi je veliko takih, ki so občino slabo vodili, ali pa so v kazernskem ali celo kuroptivnem razmerju.
Čeprav so naslednje lokalne volitve še pred vrati, je že zdaj jasno, da se bo velik del županov, ki sodijo na levo politično sredino, znova potegoval za mandat na čelu svojih občin. Mnogi računajo na prednost položaja in prepoznavnost, ki jo prinaša vodenje občine. Vprašanje pa je, ali so si z dosedanjim delom novo zaupanje volivcev tudi zaslužili.
V številnih občinah se v zadnjih letih vrstijo očitki o počasnem razvoju, zamudah pri investicijah, netransparentnem odločanju in nezadovoljstvu občanov. Kritiki opozarjajo, da so nekatere občine obstale na mestu, medtem ko so primerljive občine z učinkovitejšim vodenjem napredovale bistveno hitreje.
Posebno pozornost javnosti vzbujajo tudi primeri, ko so bili posamezni župani predmet kazenskih postopkov, predkazenskih preiskav ali drugih uradnih postopkov. Pri tem je treba poudariti, da uvedba preiskave sama po sebi še ne pomeni krivde, saj o kazenski odgovornosti odloča izključno sodišče. Kljub temu pa takšni postopki neizogibno vplivajo na zaupanje javnosti in odpirajo vprašanja o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
Saša Arsenovič, Maribor
V prvi vrsti je tu vse bolj levi mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič, ki uradno sicer še ni potrdil kandidature za nov mandat, vendar vse kaže, da bo to storil v kratkem.
Arsenovič se med drugim sooča s predkazensko preiskavo zaradi sumov korupcije in gospodarske kriminalitete. Marca 2026 je Nacionalni preiskovalni urad opravil hišne preiskave na Mestni občini Maribor in pri županu. Preiskava se nanaša na sume zlorabe položaja, domnevnega dajanja oziroma prejemanja podkupnin ter posle z zemljišči. Postopek še poteka in o morebitni kazenski odgovornosti doslej ni bilo pravnomočno odločeno. Predmet preiskave so tudi domnevno sporni nepremičninski posli. Kriminalisti preverjajo prodajo oziroma menjave določenih zemljišč ter morebitno favoriziranje posameznih investitorjev.
Kritike na račun Arsenovičevega vodenja pa segajo precej dlje od omenjene preiskave. Nasprotniki mu očitajo katastrofalno vodenja Mestne občine Maribor, napete odnose z mestnim svetom, prometno ureditev in parkirno politiko ter pomanjkanje transparentnosti pri nekaterih občinskih odločitvah. Veliko razprav je sprožila tudi uvedba novih voznih redov mestnega avtobusnega prometa, ki je med občani naletela na številne negativne odzive.
Med odmevnejšimi projekti njegovega mandata je tudi prenova Lenta, ki je postala betonska džungla brez zelenja in katere skupna vrednost je znašala približno 24 milijonov evrov. Projekt so spremljale polemike glede stroškov posameznih del in podražitev nekaterih investicij. Kritiki ob tem opozarjajo, da kljub obsežni prenovi Lent še vedno ni zaživel v obsegu, kot je bilo obljubljeno, ter da številni poslovni prostori ostajajo prazni, zaradi česar območje po njihovem mnenju še vedno ne dosega pričakovanega mestnega utripa. V bistvu gre pri Lentu za “mesto duhov!”
Nuška Gajšek, Ptuj
Tudi “rdeča” Nuška Gajšek se v javnosti sooča predvsem s političnimi kritikami glede vodenja občine Ptuj. Županji očitajo počasen razvoj mestnega jedra. Praznjenje starega mestnega jedra se še nadaljuje, premalo je trgovin in gostinske ponudbe. Občina pa je gluha za oživitev mestnega jedra. Gajškovi kritiki očitajo zamude pri infrastrukturnih projektih. Opozarjajo na dolgotrajne obnove cest in drugih projektov, ki povzročajo težave prebivalcem in gospodarstvu. Tudi komunikacija z občani naj nebi bila dovolj intenzivna.
Matija Kovač, Celje
Slabo naj bi se odrezal tudi nekdanji član Levice, Celjski župan Matija Kovač. Pred časom je sicer izstopil iz stranke Levica. Tokrat bo nastopil z Listo Matije Kovača, predhodnico Stranke za delovna mesta. Očitno mu Levica ne prinaša pozitivnih točk. Kritiki so do Kovača neusmiljeni. Opozicija mu očita, da se nekateri večji projekti izvajajo počasneje od pričakovanj in da so določene investicije ostale v fazi načrtovanja. To se pozna tudi pri občanih. Tudi spremembe prometne ureditve, niso na mestu. Prebivalci pa so jezni na spremembe parkirnega režima, saj menijo, da otežujejo dostop do mestnega središča. Kot je za Levico nekaj normalnega, je župan Kovač po nastopu mandata je ustavil oziroma spremenil več projektov, med drugim načrtovano brv v tibetanskem slogu, kar še danes jezi mnoge občane.
Štefan Dermol, Velenje
Tu je tudi, še en “rdeči” župan Štefan Dermol. Župan Velenja. Velenje že več desetletij vodijo župani iz istega političnega kroga (nekdanja SD), zaradi česar po njihovem mnenju primanjkuje politične konkurence in novih razvojnih idej. Največja kritika županu je v tem, da občino vodi, kot bi bili še vedno leta 1945. Za odsekano glavo na spomeniku Tita v Velenju, je bila občina pripravljena plačati kar 11.200 evrov, za hitro obnovo kipa. Za druge bolj pomembne stvari v mestu pa se čaka, ker občina nima denarja.
Ćeprav je Dermol član stranke SD, mu za delavce ni ravno mar. Občina naj nebi ustvarjala dovolj novih delovnih mest in da bi morala hitreje pripraviti razvojno strategijo za obdobje po postopnem zapiranju Premogovnik Velenje. Veliko občanov je kritičnih tudi do sprememb prometnega režima, modrih con in urejanja parkirišč. Poleg tega so župana morali z množičnimi protesti proti visokim cenam daljinskega ogrevanja, opozoriti lastni občani. Težave do danes niso bile v celoti odpravljene.
Tudi v ostalih mestnih občinah bodo župani vnovič kandidirali. Tudi župan Ljubljane Zoran Janković, katerega pretresajo številne afere in občinski referendumi
Kdo bodo vsi kandidati za župana Maribora, pa bo znano brž, kot ne v septembru. Do 15. oktobra 2026 morajo stranke ali liste potrditi svoje kandidate.