Marko Vogrin je predstavil podatke o povprečni starosti hospitaliziranih bolnikov v UKC Maribor, ki je med 65 in 70 let, najmlajši bolnik je 37-letna oseba brez pridruženih bolezni. Umrljivost v slovenskih bolnišnicah na intenzivnih oddelkih dosega 30 odstotkov hospitaliziranih in pomeni v primerjavi z zdravstvenimi sistemi v drugih evropskih državah zelo nizek delež. Na kadrovskem področju se pozna odsotnost 300 sodelavcev, pol od tega zaradi karantene oziroma samoizolacije, pol zaradi bolniških odsotnosti. Na pomoč redno zaposlenim pa se v ekipe UKC Maribor vključujejo prostovoljci in zdravniki koncesionarji. Komunikacijo o zdravstvenem stanju bolnikov izvajajo zdravniki po telefonu, svojci se lahko poslovijo od umirajočih v kratkem osebnem stiku.
14-dnevno incidenco za gorenjsko regijo je predstavil Jelko Kacin. 1. oktobra je bilo v regiji 89 primerov na 100.000 prebivalcev, na zadnji dan oktobra je bila incidenca 1978. Glede na višanje incidence pa se v zadnjih dneh oktobra rast krivulje umirja.
(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});
Grmek Košnik je predstavila stanje in razloge za veliko število pozitivnih na Gorenjskem. Po njenih ocenah 85 odstotkov oseb preboleva blago bolezen, mogoče je, da vsi niso spoštovali navodil, posamezniki so zato morebiti vseeno odhajali v javnost. Kot velik razlog za visoke številke vidi tudi v vmesnem obdobju od 12. oktobra do konca meseca, ko niso bila urejena nadomestila za osebe z visoko tveganimi stiki, posledica tega je bila, da so varčni Gorenjci hodili na delo. Še vedno pa so se nadaljevala zasebna druženja v obliki zabav, praznovanj rojstnih dni, porok, skupinskih športov, druženja pred bloki in na igriščih.
Kot močan element širjenja epidemije se v literaturi omenjajo superprenašalci. Za širjenje virusa so poleg omenjenih ključne še tri dodatne okoliščine, dolgotrajen stik, slabo prezračevanje in gneča. Tako se superširjenje zgodi v slabo prezračevanih zaprtih prostorih, ker novi koronavirus potuje po zraku in se kopiči.
Najučinkovitejša ukrepa za spopadanje z epidemijo sta po mnenju Irene Grmek Košnik uporaba aplikacije #OstaniZdrav ter sistematično in obširno testiranje, predvsem tudi kombinacija PCR in antigenskih testov.
Epidemiologi pričakujejo tretji val na začetku januarja, ko bo čas sezonske gripe, zato bo težko razmejevati med simptomi prehladnih obolenj gripe in covida-19.
(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});
