Ko boste naslednjič tožili, kako težko je dihati pod zaščitno masko, pomislite na srednješolca Tima, ki 13 ur preživi v skafandru in skrbi za okužene starostnike v domu upokojencev v Zidanem Mostu, piše portal 24ur.
Izjava, srednješolca, ki vam bo orosila oči
Vsakič znova poslušamo o številu na novo okuženih ter o pomanjkanju zdravstvenega kadra, ki skrbi za obolele. Med vse te zaskrbljujoče novice pa se vsake toliko časa vrinejo tudi bolj pozitivne zgodbe, ki nas navdihnejo in pokažejo, kako srčni znamo biti ljudje.
Ena takih je tudi zgodba srednješolca Tima Baumkirherja, ki je skrb za obolele starostnike s covidom-19 postavil pred lastno zdravje in ugodje. V zapisu, objavljenem na spletni strani Srednje zdravstvene in kemijske šole Šolskega centra Novo mesto, ki jo obiskuje, je opisal, kako poteka njegovo delo v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem Mostu. “Živijo, sem Tim,” začne svoj zapis dijak četrtega letnika in pojasni, da je že ob koncu prvega letnika preko študentskega servisa začel z delom v Trubarjevem domu upokojencev, kjer se je zelo dobro ujel z zdravstvenim osebjem in postal del ekipe.
Naj na hitro opišem, kako je videti moj dan. Zjutraj se ob 6:20 oblečemo v plastične skafandre. Čez si damo dvojne rokavice, spodnje z lepilnim trakom zalepimo na skafander, da okužba ne more do nas. Prav tako si zalepimo zaščito za obutev. Nadenemo si masko FFP3, ki nudi najboljšo zaščito pred okužbo, žal pa se pod njo zelo težko diha. Čez glavo si poveznemo kapuco skafandra, ki sega vse do oči, čez pa damo še vizir,” opisuje začetek svojega 13-urnega delovnega dne. “Začnemo z jutranjo nego, voda pa nam že po prvi uri in pol teče v grlo, saj zamujamo z zajtrkom. Ob 8:00 hitimo z zajtrkom in hranjenjem ljudi. Ko si ob 9:00 od vsega skupaj že res utrujen, te čaka še veliko dela. Po hrbtu ti teče znoj, veš pa, da boš v tem vročem, preznojenem skafandru še vsaj dve uri. Noro te srbi oko, pa se ne moreš popraskati, ker si ves kontaminiran z virusom. Da sploh ne govorimo o tem, da sline sploh ne moreš več požirati, ampak ne greš pit, ker veš, da boš porabil vsaj 10 minut (ki so zlata vredne, ker imaš še veliko dela), da se slečeš in nazaj oblečeš. O tem, da bi šel lulat, pa niti ne upaš pomisliti. Takrat nekdo v sobi pozvoni z zvončkom in moraš z nasmehom priti v sobo in s skrbjo vprašati, kaj želi.”
“Končno je ura 12.00, ko imaš prvi premor in lahko slečeš skafander ter nekaj malega poješ in popiješ. A ne za dolgo. Ob 12.20 se že oblačiš v vso zaščitno opremo, saj ti ob 13:00 pripeljejo kosilo za stanovalce. Po takšnem vrstnem redu sledijo še popoldanska malica, nega in večerja. Z večerno nego, ko stanovalce pospremimo spat, pa moramo končati do 19.20. Takrat se naša 13-urna izmena konča.” Srednješolec Tim in člani zdravstvene ekipe doma upokojencev imajo tako v 13 urah le dva odmora po 20 minut, ostali čas pa preživijo v skafandrih.
“Ne pozabite, da so v domu pretežno starostniki s pridruženimi boleznimi, ki jih je tale virus precej prizadel. Težko je videti gospoda, ki je še prejšnji teden hodil naokoli, sedaj pa nepokreten leži v postelji, je v plenicah in priključen na monitor, diha s pomočjo kisika, teče pa mu že tretja plastenka infuzije. Dve sobi naprej pa gospa lovi zadnje dihljaje, preden umre.”
In ko boste Covid zanikovalci spet pametni in ko bo Tanja Fajon spet pametovala o rabi zaščitnih mask se pomnite na besede srednješolca Tima: “Težko je videti gospoda, ki je še prejšnji teden hodil naokoli, sedaj pa nepokreten leži v postelji, je v plenicah in priključen na monitor, diha s pomočjo kisika, teče pa mu že tretja plastenka infuzije.” Raznim zanikovalcem pa je za take ljudi očitno popolnoma vseeno?
vir: 24ur
MG
