Novi obrazi v politiki pri nas niso novost. A so zavožena investicija v smislu plesala je le eno pomlad. Oziroma bolje rečeno en mandat. Katarina Kresal, Miro Cerar, Zoran Jankovič, Igor Šoltes… Sama prefinjena propadla imena slovenske politike. Pa da na pozabimo Alenke Bratušek in Marjana Šarca, seveda.
Novi obrazi slovenske leve politike
Primerjavo novih obrazov smo si izposodili, na družbenem omrežju Facebook, iz zapisa Janeza Armenija.
To so naši neverjetni novi obrazi, levi upi nebuloz. Najprej je prišla Katarinca, je po celi deželi završalo: NLP – nedolžna, lepa, pametna. To bo prenova LDS-a, to je tisto ta pravo, to je to, so vzklikali podalpski podaniki, do prvih afer, bulmastifov in vsega ostalega, pa je bilo pravljice kar hitro konec.
Potem je prišel najboljši menedžer na Balkanu in širše, čudodelnik Zoki z Merkatorja, to je to, so ponovno vzklikali podalpski podaniki in tudi tisti malo južneje. To bo rešilo Slovenijo, to je človek dejanj in uspehov, prvi, ki nekaj zna in dela v realnem svetu. Ups, pa ni šlo. Nekako ni znal šteti do 46, zato so se vse afere in vse ostale nečednosti z njim vred, preselile na lokalno raven v prestolnico. Pa je tako prišla “šivilja” Alenka in se je v podalpskih srcih spet oglasili ognji upanja, saj ta pa bo, saj ta pa zna, saj je magistra, pa še šivilja povrhu, ekspertinja za angleški jezik. In doživeli smo, svetovno (ne)slavo za svetovni intervju na CNN, ter svetovno (ne)uspešno predstavitev za komisarko EU, pa je upanje nekako spet vse ugasnilo.
V tem času je zasijala še ena zvezda upanja, še en nov obraz, ki je ogrel srca premnogih volivcev, da so goreče glasovali zanj, sam Kardeljev vnuk Igor, in njegova stranka Verjamem, ki pa ji je uspel velik met na EU volitvah, zato je ta pozabil na stranko in se usedel na dobro plačano mesto EU poslanca in se tam boril za narodov blagor (in svojo denarnico). No, na srečo je modri narod kasneje izvolil visokega svečenika etike in morale, nad-uglednega pravnika, in podalpski podaniki so planili v trans in veselje, saj sedaj pa bo, to smo čakali desetletja, končno se bo premaknilo na bolje.
Mirko je bil novi up. Ankete so poletele v nebo in upi narodovih src z njimi pa se je spet drugače zasukalo, spet afera do afere in podobno. Pa narodova (ne)sreča ni trajala dolgo, saj se je pojavil sam Luka Dončič slovenske politike, novi Drnovšek, mladi Marjanček in dobili so novega mesijo, novo upanje, nov smisel, igralca politika, oziroma politika igralca. Ankete še nikoli niso bile tako visoko, število afer in odstopov v prvih mesecih vladanja pa tudi ne. Pa je slovenski politični Dončič, oziroma po domače kar Serpentinšek, nenadoma zabrisal puško v koruzo in zbežal, in na Slovenijo se je menda zgrnila strašna tema, nepopisna nesreča, strahota, po levo seveda. Oblast je prevzela desna stran z Janezom Janšo na čelu, a čeprav vsi vemo, da imamo danes v Sloveniji demokracijo, je baje na oblasti lahko samo levica. In ko se že zdi, da desne more, gradnje cest, vrtcev, šol, bolnišnic in poklanjanja denarja ljudem (ne v svoje žepe), nikakor ne bo konec, je v nebo poletel Golob, novo upanje, nova svetloba in ne boste verjeli še en nov obraz. Človek, ki ga kot Jezusa žene energija pravičnosti zaradi krivice, ker mu niso podaljšali astronomsko plačanega direktorskega stolčka državnega podjetja, ki mu pripada pravzaprav do smrti. Ja, sedaj pa je tisto pravo, sedaj bo res, to je čakala Slovenija desetletja, sedaj smo mirni.
In če odrasli verjamejo v pravljična bitja in pogumne partizane Dražgoške bitke, potem je pri nas vse mogoče. Dokler ne pride orel in ulovi goloba.
slika, fotomontaža