Vrnitev otrok v šolske klopi: Bodo učitelji opravljali “dvojni šiht”?

Maja, junija ali do jeseni sploh ne

Kdaj se bodo v več kot 450 osnovnih šol vrnili slovenski otroci, ki se izobražujejo na daljavo od 16. marca, še ni mogoče napovedati. Še vedno obstajajo trije scenariji – bodisi po prvomajskih praznikih, bodisi v začetku junija, bodisi pa sploh ne vse do jeseni. Vse bo odvisno od ocene zdravstvene varnosti, je te dni dejala šolska ministrica dr. Simona Kustec. Medtem ko bodo usodo nacionalnega preverjanja znanja, ali bo to potekalo v šestih in devetih razredih, sporočili v petek, se pojavljajo tudi prve ideje o tem, kako naj bi se vračali v šole. “Šolanje je treba organizirati tako, da bo potekalo varneje kot pred epidemijo, nekateri predlagajo, da se razredi razdelijo, polovica od ponedeljka do srede, potem tri dni druga polovica, preostali pa na daljavo,” je navedla vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

V maju eno preverjanje na predmet

V aprilu bodo učitelji preverjali, ali so učenci osvojili znanje, ki so ga osvajali na daljavo, v maju pa bodo izvedli en sam preizkus, bodisi pisno bodisi ustno, “učitelji bodo po svoji avtonomiji presodili, kakšen način je najbolj optimalen, zato da bodo učenci dobili dobro, prijazno in spodbudno oceno”, je včeraj za nacionalno televizijo pojasnila ministrica. Junij je predviden za zaključevanje oziroma popravljanje ocen.

Vsekakor bo vrnitev okoli 187 tisoč osnovnošolcev, 73 tisoč srednješolcev in 90 tisoč vrtčevskih otrok v ustanove velik zalogaj. Razne delitve razredov na dve skupini, da bi se eni šolali dopoldne, drugi popoldne ali izmenjaje na tri dni, medtem ko bi se drugi šolali na daljavo, so v šolah praktično neizvedljive, razlagajo ravnatelji. Predsednik združenja ravnateljev in ravnatelj OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani Gregor Pečan pravi, da ne razume, kako si pristojni predstavljajo delitev razredov. “Koliko novih zaposlitev v šolah nam bodo dovolili? Ali bodo učitelji opravljali ‘dvojni šiht’?” se sprašuje sogovornik, ki si vmesne variante ne predstavlja oziroma le, če zaposlijo za 50 odstotkov več učiteljev. Tudi omejevanje stikov v šolah je težko izvedljivo. Kot ilustracijo pove, da ima njihova šola s hodnikom in telovadnico okoli 3000 kvadratnih metrov površin, obiskuje pa jo 600 otrok.

Dneve in dneve za računalniki

Tudi Špela Drstvenšek, ravnateljica OŠ Toneta Čufarja iz Maribora, pravi, da je pred odprtjem šol treba odgovoriti še na veliko vprašanj. “Prepričana pa sem, da bomo v komunikaciji skupaj z ministrstvom našli rešitev, vlada in ministrstvo pa morata najprej pošteno razmisliti, kaj narediti,” razmišlja sogovornica. Prav tako se tudi njej zdijo nekatere ideje, ki so zaokrožile v javnosti, za zdaj neizvedljive, saj bi za njihovo udejanjenje potrebovali dvakrat več učiteljev. Tudi če bi se v šole vračali najprej samo posamični razredi, denimo med prvimi učenci devetega razreda, to sproža kar nekaj organizacijskih vprašanj. Sogovornica upa, da bodo pri pripravi načrtov vračanja v šole sodelovali tudi ravnatelji. “Učitelji so že zdaj cele dneve za računalniki,” sklene in da zato ne gre pričakovati, da bodo po vrnitvi v šolo opravljali dvojno delo.

SIFA

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});