Živimo v dobi družbenih omrežij, kar je dobro, saj le-ta razkrivajo marsikaj. Tudi odgovor, zakaj Branko Masleša ne bi smel nikoli opravljati sodniške funkcije.
Razkritje, zakaj Branko Masleša ne bi smel nikoli opravljati sodniške funkcije?
Za Branka Maslešo zelo obremenjujoča sprejeta zakonodaja. razglašena v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije z oznako UL SRS, 26/72. Pri tem je Twiter uporabnica Fajonka napisala pomenljivi komentar: »Zakaj je bilo Brankotovo ‘Uvjerenje o položenom pravosudnom ispitu, SRBiH’ z dne 25.6.1976, na dan 1.4.1980, ko je Masleša nastopil službo sodnika v Kopru, nezadostno in v stvareh iz republiške pristojnosti na teritoriju SRS neveljavno. UL SRS, 26/72.« Po portalu Prava, piše Demokracija.
Kot prvi dokaz predloži Ukaz o razglasitvi zakona o pravosodnem podpisu. Podpisal ga je takratni predsednik Sergej Kraigher z dne 22. junija 1972. V njem piše, da se razglaša zakon o pravosodnem izpitu, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. junija 1972.
V prvem členu zakona piše: »Pravosodni izpit je strokovni izpit, ki ga opravljajo diplomirani pravniki, da si pridobijo z zakonom določene pogoje za opravljanje posameznih dolžnosti pri sodiščih, javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih, v odvetništvu in drugih službah pravne pomoči, v službah za kaznovanje prekrškov in drugih dolžnosti na področju pravosodja.«
Kot drugi dokaz pa razkritje tviterašice Fajonove, saj je vsa zgodba in pristnost pravosodnega izpita Branka Masleša pade na drugem členu omenjenega zakona sprejetega leta 1972. Med drugim piše sledeče: »Pravosodni izpit smejo opravljati tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču.«
Nadalje, še pišejo pri portalu Prava.si, so za nekdanjega predsednika VS RS zelo obremenjajoči 17., 18. in 19. člen sprejetega zakona o pravosodnem izpitu iz leta 1972. Prav v njih jasno piše, da Masleša po sprejeti zakonodaji iz tega leta ni zadostoval nobenemu kriteriju, da bi opravil pravosodni izpit. V njih pa tudi piše, da se pravosodni izpiti po stari zakonodaji priznavajo le do leta 1959. Branko Masleša pa je bil takrat star vsega sedem let. »Pozorno si preberite vse tri člene in ocenite sami, ali so argumenti tviterašice Fajonka dovolj pristni, da sedanji vrhovni sodnik Branko Masleša ne bi smel opravljati tisočinsko sekunde na mestu sodnika,« opozarjajo pri Prava.si.
V 17. členu Zakona o pravosodnem izpitu iz leta 1972 piše, da so s pravosodnim izpitom izenačen tudi sodniški ali odvetniški izpit, izpit za nižjega pravnega referenta, opravljen do 29. decembra 1955 pred republiškim upravnim organom, pristojnim za pravosodje ali javnim tožilstvom LRS, kot tudi drugi izpiti, ki so bili po dosedanjih predpisih izenačeni s sodniškim, odvetniškim oziroma pravosodnim izpitom.
V 18. členu piše, da je s pravosodnim izpitom izenačen izpit, ki ga opravijo oficirji pravne službe in vojaški uslužbenci Jugoslovanske ljudske armade kot diplomirani pravniki za majorja oziroma za vojaškega uslužbenca pravne službe III. razreda po pogramu, ki obsega predmete, naštete v 12. členu tega zakona.
Zanimiva je tudi vsebina 19. člena. V njem piše, da s tistimi, ki so opravili pravosodni izpit, so v pravicah izenačeni:
1. tisti, ki so bili kot diplomirani pravniki do 1. januarja 1959 izvoljeni oziroma imenovani za sodnika, arbitra državne arbitraže, javnega ali vojaškega tožilca, javnega pravobranilca ali njihovega namestnika ali pomočnika za tajnika ali višjega referenta ali svetnika vrhovnega sodišča in so na teh mestih delali več kot pet let;
2. tisti, ki so bili kot diplomirani pravniki do 1. januarja 1959 imenovani oziroma postavljeni za opravljanje preiskav in poizvedb v službi javne ali državne varnosti in so to delo opravljali več kot pet let;
3. tisti, ki so do uveljavitve tega zakona kot diplomirani pravniki pet let opravljali pravniško delo v Jugoslovanski ljudski armadi ali pri drugih organih.
