Minister za finance Klemen Boštjančič ne izključuje možnosti, da vlada umakne predlog uvedbe obvezne božičnice. Ravno pri tej božičnici se je Golob še kako bahal, a se je očitno spet zlagal.
V slovenski politiki s strani Golobove vlade smo navajeni na hitre spremembe, a redko tako dramatične in očitno nepremišljene kot v primeru obvezne božičnice. Šele pred nekaj dnevi, natančneje 18. septembra 2025, je vlada Roberta Goloba z rahlo zavito samozavestjo potrdila izhodišča za uvedbo obvezne 14. plače – božičnice v višini polovice minimalne plače, kar znaša približno 639 evrov bruto. Kot je minister spomnil, se je morala vlada, preden predstavi svoje stališče, o predlogu najprej pogovoriti in ga soglasno potrditi. Takoj za tem pa so ga poslali socialnim partnerjem v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet (ESS) in jih pozvali k razpravi o predlogu. Piše Nova24TV
Danes je Boštjančič na novinarski konferenci po kongresu Gibanja Svoboda priznal, da umik ni izključen in da bo vse odvisno od socialnega dialoga. Zavrnil je kritike delodajalcev o nedemokratičnem pristopu, trdeč, da je vlada le “odprla pot” za razpravo. Vendar ta sprememba stališča ni naključna: pritisk delodajalcev, kot je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki opozarja na vpliv na produktivnost in konkurenčnost, ter sindikati, ki podpirajo idejo, a zahtevajo hitro izvedbo, so očitno prisilili vlado v popravek. Na X (prej Twitter) so uporabniki, kot je Rok Novak, izrazili ogorčenje nad “rizičnim poslovnim okoljem na nivoju držav tretjega sveta”, kjer podjetja ne morejo planirati zaradi nenadnih sprememb. Nova Slovenija (NSi) je predlog označila za “oksomorone”, saj vlada hkrati uvaja nove prispevke (za zdravstvo in oskrbo) in obvezna izplačila, namesto da bi razbremenila plače.
Ta nihanja v Golobovi vladi kažejo na notranjo neskladnost vlade: minister za delo Luka Mesec je predlog podpiral, saj ve, da mu bo to prinesl.o nekaj točk na volitvah, a roko na srce finančni vidik je očitno podcenjen. Zagovorniki pravijo, da bi božičnica sicer spodbudila potrošnjo in izboljšala položaj zaposlenih, kritiki pa zato opozarjajo na fiskalne pasti – proračunski izpad 368 milijonov evrov, ki bi lahko vodil v višji deficit ali nova davčna bremena,
Vse kar bo ostalo od pokojninske reforme bo zimski dodatek alias božicnica. Prvič bo izplačana 5 mesecev pred volitvami. Tako se kupuje glasove. Tako se izvaja socializem na plečih neto plačnikov. In to je slovenska apokalipsa realnosti. 50 odtenkov🔴. pic.twitter.com/viBwwifgzR
— Matej Rigelnik (@Matej_R81) March 30, 2025
Ta primer je klasičen primer vladne nesposobnosti. Najprej so izhodišča potrdili brez širšega posveta, kar je delodajalske organizacije takoj označile za nedemokratičen pristop – in upravičeno, saj bi obvezna božičnica brez jasnega financiranja lahko povečala stroške za gospodarstvo za več sto milijonov evrov, medtem ko javni sektor, ki ga vlada neposredno nadzoruje, že zdaj izplačuje podobne dodatke.