Vse ima svoje meje. Tudi vse bolj skrajno levičarska Svoboda, ki je svoj kongres izkoristila za še eno od naštetih provokacij tega mandata. Ob prihodu predsdnika njihove stranke Roberta Goloba so namreč zavrteli italijansko komunistično pesem “Bella ciao”, katera je navdušila tudi morilca na ameriškega konservativnega aktivista Charlia Kirka, stihe te pesmi si je namreč napisal tudi na puškine naboje.
Na prvi pogled gre za “nedolžno” nostalgično izbiro, a v resnici nosi sporočilo, ki je v demokratični družbi vsaj problematično. Ni naključje, da ta pesem navdušuje tudi radikalno levico po svetu in da je bila celo inspiracija morilcu ameriškega konservativnega aktivista Charlieja Kirka. To dejstvo kaže, da ne gre le za “kulturno izročilo”, temveč za ideološki simbol, ki ima svoje krvave sledi.
Pokvarjerno do skrajnosti! Sramota! Kongres Svobode začeli s pesmijo, katero je na naboje puške zapisal morilec Charlija Kirka! pic.twitter.com/EFB0nJ0bv7
— Spletni portal e-maribor.si 🇸🇮 (@Embportal) September 20, 2025
Pesem tudi sama po sebi nosi tudi precej temno simboliko – ne samo zaradi svojega jasnega ideološkega izvora, temveč tudi zaradi tega, da jo radikalna levica danes uporablja kot orodje politične mobilizacije in kot signal lastne ideološke premoči. Sporno je, da je ravno ta pesem navduševala tudi posameznike, ki so prestopili v nasilje. Najbolj razvpit primer je storilec napada na ameriškega konservativnega aktivista Charlieja Kirka. Morilec je bil navdihnjen z ikonografijo in simboli radikalne levice, med katerimi ima Bella ciao posebno mesto. Dejstvo, da ista pesem odmeva na političnem kongresu stranke, ki vodi državo, odpira vprašanje politične odgovornosti in simbolnih sporočil, ki jih oblast pošilja javnosti.
A propos kongres…
Golob je danes prejel čestitko in lepe pozdrave od Kirka. pic.twitter.com/pchWMxK2aq— Samo Glavan (@SamoGlavan) September 20, 2025
Predstavljajmo si, da bi neka druga stranka na svojem kongresu zavrtela pesem, ki je bila povezana s skrajnimi desničarji ali z nasilnimi dejanji v njihovo korist. Reakcija bi bila takoj burna, mediji bi kričali o fašizaciji družbe. Ko pa oblast sama instrumentalizira sporno pesem z nasilno preteklostjo, je reakcija medijskega prostora mlačna ali celo naklonjena. Takšna dvojna merila kažejo na izkrivljeno podobo demokracije, kjer so nekateri ekstremizmi tolerirani, drugi pa obsodbe vredni že zgolj ob sumu.
Ma, če dobro pogledaš vidiš, da so vsi popolnoma zadrogirani in ne vidjo kaj se dejansko dogaja okrog njih.
Kot Hitler in Mussolini proti koncu svoje “kariere”. Nujna slepota ju je drago stala. pic.twitter.com/Gp36dPjWmJ— Aleš Štrancar (@StrancarAles) September 20, 2025
Ko vladajoča stranka pošilja sporočilo, da je pesem, povezana z nasiljem in ekstremizmom, nekaj, kar lahko združuje ljudi, normalizira radikalne simbole. Če k temu dodamo dejstvo, da je ta pesem navduševala tudi morilca, ki je usmeril svoje sovraštvo proti političnemu nasprotniku Charlieju Kirku, dobimo nevarno enačbo: oblast posredno legitimira nasilne ideološke simbole in jih postavlja na piedestal.
Tem levičarskim skrajnežem bo spomladi leta 2026 treba povedati odločen ne!
Morilec Charleya Kirka je Bella Ciao vgraviral v svoje naboje. https://t.co/LJ2A7s2YVr
— Žiga Turk (@ZigaTurk) September 20, 2025