V srčiki evropske idile, kjer Alpe šepetajo o miru in demokraciji, se razkriva grozljiva saga, ki pretresa temelje slovenske družbe! Nasilje nad ženskami, ta strahotni rak, ki grize v samo bistvo človečnosti, je dobilo novo, bleščeče krono, kajti nasilja nad ženskami je obtožen vodja poslanske skupine SD, Jani Prednik. Prijavila ga je nekdanja partnerica.
Odstopljeni Jani Prednik se je nekoč postavljal kot branik pravic, zdaj stoji v senci obtožb, ki kričijo o psihičnem in fizičnem terorju nad nekdanjo partnerko – udarcih, grožnjah s smrtjo in neizmernem trpljenju, ki je pripeljalo do odstopa s poslanskega prestola! Oh, kako ironično! Prednik, ki je leta 2019 na družbenih omrežjih mahal z belo pentljo proti nasilju nad ženskami in pozival k ničelni toleranci, se zdaj sooča z ovadbo, ki ga slika kot tirana v domačih stenah.
Jani Prednik, slika Stranka SD
Nekdanja partnerica, žrtev te toksične romance, je razkrila pekel: prvi udarec le pol leta po začetku zveze, ponavljajoče se grožnje in celo poskusi zadušitve. Prednik sam priznava “intenziven in napet” odnos, kjer je bilo nasilje menda “obojestransko” – a kdo verjame takšnim izgovorom v dobi, ko ženske končno spregovorijo? V stranki SD, kjer so ga označili za “pravilno potezo” njegov odstop, zdaj bijejo plat zvona o ničelni toleranci, medtem ko ministrica Levice Asta Vrečko izraža pretresenost in poziva k izkoreninjenju nasilja. A tudi Vrečkova bi lahko najprej pometla pred svojim pragom, saj še vedno ni razčiščena afera Foto pub. Njej dobro poznana stavba.
A pri, zaenkrat še domnevnem, nasilju nad ženskami, gre pri SD, za globljo, temnejšo dediščino! Stranka, ki se ponosno razglaša za naslednike Zveze komunistov Slovenije, nosi na ramenih breme krvave preteklosti. Poslanec Marko Koprivc je v hramu demokracije glasno zatrdil: “Socialni demokrati smo ponosni nasledniki zveze komunistov!” – besede, ki odmevajo kot topovski streli iz druge svetovne vojne. Ta komunistična partija, rojena aprila 1937, je med vojno in po njej izvajala revolucijo, ki je zahtevala več slovenskih življenj kot okupatorske sile same. Med vojno so pobili okoli 4.200 civilistov, označenih za “narodne sovražnike”, povojni poboji pa so dosegli strahotne razsežnosti – več kot 15.000 žrtev v jamah in jarkih, kar presega okupatorske izgube.
Skupne izgube Slovenije v vojni: 99.809 mrtvih, 6,6 odstotka populacije – in komunisti so bili arhitekti te tragedije, ki je razklala narod. Kako torej lahko stranka, ki se hrani z dediščino takšnega nasilja, zdaj pridiga o pravicah žensk? Prednikova afera je le vrh ledene gore – simbol kontinuitete, kjer rdeča nit revolucionarnega terorja teče skozi desetletja. Medtem ko nekateri komentatorji špekulirajo o “zrihtanih” službah in maščevanju, resnica kriči: nasilje nima opravičila, ne v domačih zidovih ne v političnih hodnikih.
Slovenija, zbudi se! Čas je, da se soočimo s temi demoni preteklosti in sedanjosti. Nasilje nad ženskami ni le osebni greh, temveč družbena kuga, ki jo moramo izkoreniniti z ognjem resnice in mečem pravice. Jani Prednik je padel, a vprašanje ostaja: koliko še takih senc preži v srčiki naše politike?