Državni zbor se je, včeraj, seznanil z odstopoma Andreje Katič z mesta ministrice za pravosodje in Boštjana Poklukarja z mesta ministra za notranje zadeve.
Zanimivo. Ob razrešitvi ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja je bilo v državnem zboru opazno nekaj nenavadnega – ministra sploh ni bilo. Niti toliko poguma ni imel, da bi odgiovoril na številna vprašanja, ki jih je dobival skozi ves njegov mandat glede stanja v policiji, migracijski politiki in varnostnih razmerah. A dvorana je ostala brez ključnega ministra, ki verjetno nikoli več ne bo prestopil praga parlamenta.
Sicer pa to ni pri Poklukarju nič novega. Zadnje mesece se je večkrat izmikal konkretnim odgovorom na vprašanja poslancev, tudi na dveh interpelacijah, sedaj pa se je izmuznil tudi soočenju z lastnim političnim koncem. Namesto da bi pogumno stopil pred javnost in pojasnil razloge za neuspehe, je tiho zapustil prizorišče, kar odpira vprašanje, ali je Poklukar sploh razumel težo svoje funkcije. Se ga bomo pa vedno spomnili po besedah, ki jih je ponavljal, kot papiga: “Slovenija je varna država!”
V politiki velja, da pogum ni samo v govorih, temveč v trenutkih, ko je treba prevzeti odgovornost. Tokrat je ni bilo ne duha ne sluha – in to pove več kot tisoč izgovorov. Kuhar je tako le še politično truplo.