Civilna iniciativa Glas ljudstva, ki jo pogosto predstavlja Jaša Jenull, se je ponovno znašla v središču političnega dogajanja v Sloveniji, tokrat s paketom 42 zahtev, ki jih je v imenu “civilne družbe” poslala političnim strankam pred državnozborskimi volitvami 2026. Neumnostim levičarskega hujskača ni videti konca. Preberite si to norost.
Neumne socialistične zahteve, ki zrastejo v glavah tistih, ki se hranijo nešega denarja hočejo izsiljevatri leve stranke. Približno tako, kot lani. Tako kot vedno, se pod površjem dobronamernih besedskriva nekaj bistveno bolj zaskrbljujočega: strategija političnega pritiska, ki meji na izsiljevanje, in zahteve, ki več kot na zakonske reforme spominjajo na ideološki manifest, ne na realno pravno utemeljene predloge.
Zahteve so političnim strankam poslane s časovnim rokom in implicitnim namigom, da bo glas ljudstva ocenjeval stranke glede na njihovo “usklajenost” z zahtevami – s čimer hitro zamenjuje koncept političnega dialoga z ultimatom. To ni nevtralna zbirka idej civilne družbe, temveč poskus, da se preverjanje političnih strank prelevi v nekakšno “certifikacijo” ideološke čistosti.
Glas ljudstva ni izvoljen organ ali institucija z demokratično legitimnostjo – to ni politična stranka, niti ni formalno registrirana organizacija in ne nastopa v volilnem procesu kot takšna.
Kljub temu pa s takšnimi smeti političnega pritiska poskuša neposredno vplivati na državne stranke in njihovo agendo. To ni participacija, ki bi spoštovala parlamentarni proces; gre za izrabo “civilne družbe” kot zunanjega mehanizma za politični pritisk, kar lahko ogrozi demokratična načela.
Od 42 zahtev jih je veliko nejasno formuliranih ali odprtih za interpretacijo, brez prikaza, kako bi bile skladne s Ustavo RS ali veljavno zakonodajo. Ti predlogi pogosto predstavljajo politične preference kot “resnične pravne obveznosti”, namesto da bi sprejeli realnost, da ustavni red določa, kaj je in kaj ni izvedljivo.
Tu so nekatere socialistične norosti Jenula in njegovih levih pajdašev:
Uvesti absolutni preferenčni glas pri volitvah v Državni zbor — sprememba volilnega sistema, ki bi volivcem omogočala večji vpliv pri razvrščanju kandidatov na listah. Vzpodbujati nekaznovanost voljenih funkcionarjev — predlog, da osebe, obsojene na večletno zaporno kazen za resna kazniva dejanja, ne smejo biti izvoljene. Ločitev države in verskih institucij — predlog, da predstavniki države ne smejo izvajati verskih obredov kot del uradnih funkcij.Legalizacija romskih naselij in dostop do osnovne infrastrukture — natančni rok za izvedbo in ukrepe za stanovanjsko vključevanje. Zakon za trajno ureditev položaja izbrisanih — sprejem nacionalne zakonodaje, ki bi uredila pravni položaj izbrisane populacije. Sprejem nacionalne strategije LGBTIQ+ — dokument, ki naj bi sistematično urejal človekove pravice in enakopravnost. Okoljski in infrastrukturni cilji — npr. moratorij na gradnjo novih hidroelektrarn, izboljšanje nadzora nad umetno inteligenco in drugi ukrepi za naravo.
Ob teh norostih se lahko vprašamo le eno. Je v Polju še kaj odprtega?