Svetlana Makarovič se v javnosti rada predstavlja kot večna disidentka, kot glas upora proti “sistemu”, oblasti in vsem, ki razmišljajo drugače. A resnica je precej manj romantična in precej bolj preračunljiva. Gre za simbol privilegirane elite, ki že desetletja živi od istega sistema, ki ga javno zaničuje.
Ko je Svetlana Makarovič paradirala z rdečo zvezdo, simbolom totalitarnega režima, ki je ljudem jemal svobodo, premoženje in življenja, to ni bil izraz umetniške svobode, temveč zavestna politična provokacija. Provokacija, ki je v Sloveniji očitno še vedno nagrajena. In to z javnim denarjem.
Njen vulgaren in zaničevalen odnos do novinarja Jožeta Možine ni bil le osebni izpad, temveč jasen signal: drugačno mnenje ni dovoljeno, kritična vprašanja so nezaželena, razprava pa se nadomesti z žalitvami. Ironično — prav tisti, ki najglasneje govorijo o strpnosti, jo v praksi najbolj pohodijo.
Posebno poglavje te zgodbe je vloga ministrice Aste Vrečko (Levica), ki je Makarovičevi izplačala denarno nagrado, povezano s Prešernovo nagrado — kljub temu, da do nje po pravilih sploh ne bi smela biti upravičena. Mimo zakona in predpisov ji je lani junija nakazala 8.346 evrov Svetlani Makarovič, kar je uradno ugotovilo tudi računsko sodišče. V normalni državi bi jo zato morali obiskali organi pregona. Ampak je še niso. Mogoče v mesecu aprilu?
Naj bo jasno: Svetlana Makarovič ni socialni problem. Daleč od tega. Od leta 1999 prejema poseben dodatek k pokojnini za zasluge — že več kot četrt stoletja. Gre za politični privilegij, ki izvira iz časov socializma, ko so bili nekateri državljani očitno bolj “enaki” od drugih. Piše spletni časopis. Samo v lanskem letu ji je oblast podarila 21.515 evrov tega dodatka. To pomeni, da je vsak mesec neto prejela 1.793 evrov, zgolj kot dodatek k pokojnini. Brez dela, brez odgovornosti, brez sramu. Medtem ko številni upokojenci v Sloveniji životarijo, štejejo cente in izbirajo med položnicami in hrano.
In prav ta oseba danes deli moralne lekcije, zaničuje drugače misleče in se predstavlja kot glas “malega človeka”. Svetlana Makarovič tako ni upornica. Je produkt sistema privilegijev, ki se nikoli ni zares zamenjal — le preoblekel. Rdeča zvezda je ostala, le računi se danes plačujejo iz drugega proračunskega žepa.
Če je to kulturna elita, potem je problem resen. Ne v kulturi — temveč v dvoličnosti.