Začela so se referendumska opravila glede referendumskega dne, 11. oktobra, ko bomo državljani Slovenije imeli priložnost, da se odločimo o pomembnih temah za vse nas. Odločali bomo o zakonu o parlamentarni preiskavi, socialni pomoči in družbeno koristnem delu, Volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah in obveznem RTV prispevku.
Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) Alenka Potočnik je napovedala aktivno vključitev sindikata in Društva novinarjev Slovenije v kampanjo proti ukinitvi RTV-prispevka. Po njenih besedah referendum ni zgolj vprašanje financiranja javne radiotelevizije, temveč tudi vprašanje prihodnosti demokracije.
Neverjetno, a resnično, a kaj ima demokracija s tem, ali RTV-prispevek plačujejo ljudje sami ali pa ga namesto njih zagotavlja država? Prav zanimivo je, kakšno neumno izjavo, za zavajanje naroda, poda predsednica Sindikata novinarjev Slovenije. Še posebej ob podatku, da v Evropski uniji kar 11 držav javni radiotelevizijski servis financira s posebnim prispevkom, 14 držav pa neposredno iz državnega proračuna.
Med državami, kjer javni servis financirajo neposredno iz proračuna, so recimo Belgija, Bolgarija, Danska, Estonija, Francija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Romunija, Slovaška in Španija. Pa imajo demokracijo, razen mogoče Romunije in Slovaške, že kar nekaj časa.
Kot kaže analiza Evropske komisije, ni trenda, ki bi nakazoval, da so bili javni mediji, financirani iz državnega proračuna, bolj izpostavljeni zmanjšanju javnih sredstev. Prav tako ni mogoče trditi, da so bili mediji, financirani s posebnimi prispevki, na splošno bolje zaščiteni pred zmanjšanjem financiranja. Tako so zapisali na portalu Info360.
Ob tem se seveda postavlja tudi vprašanje, ali RTV Slovenija sploh ustrezno opravlja svoje javno poslanstvo in koliko ljudi nacionalno televizijo še dejansko spremlja. In še nekaj je pomembno. Tudi če bi referendum o ukinitvi RTV-prispevka uspel, to še ne bi nujno pomenilo, da bi RTV Slovenija ostala kar brez denarja. Prispevek bi lahko namesto državljanov zagotavljala država oziroma bi se financiranje uredilo na drug način.
Morda pa bi bilo še bolj pošteno, če bi se ljudje sami odločali, katere medije želijo podpreti. Če so z javno radiotelevizijo zadovoljni, bi ji svoj denar namenili prostovoljno. Toda tu se postavlja zanimivo vprašanje: bi v takšnem sistemu naša nacionalna televizija propadla?
Če bi bila RTV Slovenija dovolj kakovostna, neodvisna in zanimiva za gledalce, bi ti zanjo verjetno še vedno bili pripravljeni plačevati. Če pa mora njen obstoj zagotavljati predvsem obvezna položnica, potem se je morda treba vprašati, ali je težava res v financiranju – ali pa v tem, kaj gledalcem javna radiotelevizija za njihov denar sploh ponuja.
In referendum ter njegovo odločanje je še vedno demokracija, razen v glavah tistih, ki so na nacionalni TV še vedno družbenopolitični delavci.
Večina se ne. Je pa to zelo lepo opisal že Jože Smole, alias Božiček (kdor se ga spomni). pic.twitter.com/PuDXJCyr44
— M. Ukelj (@MUkelj) February 7, 2022
