Matevž Frangež, ki Mariborčanom v času volilne kampanje obljublja nebesa, obljublja tudi brezplačne vrtce. Ob tem se večina Mariborčanov le nasmehne. Spomnimo se recimo kako je za vrtce glasovala njegova stranka SD v mestnem svetu MO Maribor.
Matevž Frangež v predvolilni kampanji Mariborčanom obljublja brezplačne vrtce. Toda ob pogledu na glasovanja mestnih svetnikov SD o cenah vrtcev se postavlja precej neprijetno vprašanje: ali gre za resen načrt ali zgolj za še eno predvolilno obljubo, namenjeno pridobivanju glasov?
Predvolilna kampanja očitno prenese marsikaj. Tudi obljube, ki ob nekoliko podrobnejšem pregledu političnega delovanja njihovih avtorjev dobijo precej drugačno podobo. Kandidat za župana Maribora Matevž Frangež med svojimi obljubami izpostavlja tudi uvedbo brezplačnih vrtcev za vse otroke. Zveni lepo, še posebej za starše, ki se vsak mesec soočajo z visokimi stroški vrtčevskega varstva. Toda ali je Frangež pri tej obljubi prepričljiv?
Njegova napoved se glasi: »Pristop k uvedbi brezplačnega vrtca za vse v skladu z ukrepi države.« Še bolj zanimiva pa je njegova dodatna razlaga: »Brezplačni vrtec bomo realizirali v skladu z napovedjo uvajanja brezplačnega vrtca na nacionalni ravni.«
Torej Mariborčanom obljublja nekaj, kar naj bi bilo odvisno predvsem od ukrepov in odločitev države. Kje je v tem konkreten načrt Mestne občine Maribor? Koliko bi takšen ukrep stal občino, iz katerih sredstev bi ga financirali in kdaj bi ga dejansko uvedli? Na ta vprašanja bi morali Mariborčani dobiti jasne odgovore, ne zgolj všečnih predvolilnih sloganov.
Glasovanja povedo precej drugačno zgodbo
Še posebej zanimiv je pogled na dosedanje glasovanje mestnih svetnikov SD o cenah programov javnih vrtcev v Mariboru. Mestni svet je v aktualnem mandatu o cenah programov javnih vrtcev odločal osemkrat. Pri tem je mestna uprava pripravljala gradiva in predloge, ki so v več primerih pomenili podražitve za starše.
Alenka Iskra je glasovala za vseh pet predlogov, pri katerih je oddala glas. Pri dveh je bila odsotna, pri enem pa ni glasovala. Boštjan Klun je štirikrat glasoval za podražitve, enkrat pa proti, in sicer 30. januarja 2024.
Posebej zgovorno je glasovanje 16. marca 2023, ko je Alenka Iskra glasovala proti umiku prvega predloga novih cen z dnevnega reda. Predlog za umik je bil kljub temu sprejet z rezultatom 19 : 16. Kaj so ti predlogi pomenili za denarnice staršev?
– Maj 2023: predlagano povprečno zvišanje cen programov za 38 odstotkov, strošek za starše pa se je povečal za približno 18 odstotkov.
– Januar 2024: predlog podražitve, ki je bil zavrnjen, bi v najnižjem plačilnem razredu pomenil do 6,70 evra več na mesec.
– September 2024: zvišanje cen za dobrih 5 odstotkov.
– Marec 2025: dodatno zvišanje, ki bi v najnižjem plačilnem razredu pomenilo nekaj več kot tri evre na mesec.
– Maj 2026: zvišanje cen za 7,4 odstotka.
Pri zadnji uskladitvi cen, ki jo je mestni svet sprejel 28. maja 2026 z rezultatom 19 : 14, sta za predlog glasovala tudi oba svetnika SD. Tako se postavlja vprašanje, kako lahko politična stranka, katere predstavniki so v mestnem svetu podpirali več predlogov za zvišanje cen vrtcev, zdaj nastopa z obljubo njihove brezplačnosti.
Predvolilne obljube so eno, odgovornost pa nekaj drugega
Seveda je brezplačni vrtec za starše privlačna obljuba. Prav tako ni nič narobe, če kandidat predlaga ukrepe, ki bi družinam olajšali življenje. Toda takšne obljube morajo imeti tudi finančno in izvedbeno podlago.
Frangež poleg brezplačnih vrtcev obljublja še obnovo vsaj enega vrtca na leto in gradnjo novih vrtcev za potrebe novih naselij. Tudi to so pomembne teme, ki zahtevajo konkretne načrte, zagotovljena sredstva in časovnico. Mariborčani si zaslužijo več kot lepo zapakirane predvolilne obljube. Zaslužijo si pojasnilo, zakaj so predstavniki SD v mestnem svetu podpirali podražitve vrtcev in kako naj bi zdaj ista politična opcija zagotovila njihovo brezplačnost.
Brezplačni vrtci so zagotovo lepa obljuba. Toda če se obljube ne ujemajo s preteklimi dejanji, je prav, da volivci zahtevajo pojasnila. Predvolilna kampanja namreč ni čas, ko bi morali pozabiti, kako so politiki glasovali, ko so imeli možnost odločati.
