Ko je treba obračunavati z desnico, so prvi na ulici in pred kamerami. Ko oblast vodi levica, pa nenadoma zavlada tišina. Je to res neodvisni civilni aktivizem ali zgolj politično omrežje, ki si je ustvarilo svoj sistem vpliva?
Nika Kovač, Jaša Jenull, Goran Forbici, Filip Dobranić. Imena, ki jih slovenska javnost dobro pozna. Predstavljajo se kot glas civilne družbe, varuhi demokracije in borci za človekove pravice. Ampak to so pravljice za otroke. Ob pogledu na njihove politične, finančne in institucionalne povezave se odpira drugačno vprašanje: koliko je v tem aktivizmu dejanske neodvisnosti in koliko političnega interesa?
Nika Kovač, obraz Inštituta 8. marec, je recimo sodelovala s strateškim svetom predsednika vlade Roberta Goloba. Njene povezave s političnim prostorom levice so znane že iz preteklosti. Zato je težko govoriti o popolni politični neodvisnosti, ko njeno delovanje tako pogosto sovpada z interesi strank levega političnega pola.
Še bolj zaskrbljujoče so povezave med nevladnimi organizacijami, javnim denarjem in institucijami, ki bi morale biti popolnoma neodvisne. Goran Forbici, dolgoletni vodja CNVOS, je hkrati predsednik Sveta RTV Slovenija. Njegova partnerica Tina Divjak pa je celo namestnica predsednice KPK, predsednica KPK Katarina Bervar Sternad pa ima prav tako zgodovinske povezave z nevladnim sektorjem. Kako bi lahko ljudi prepričali, da je KPK neodvisna inštitucija?
Posebno vprašanje je tudi financiranje. Organizacije, ki glasno opozarjajo na politične vplive, same prejemajo sredstva iz javnih in tujih virov. Inštitut 8. marec je v obdobju 2022–2025 po podatkih iz izhodiščnega besedila skupaj s povezanim projektom prejel skoraj tri milijone evrov. Tudi organizacija Danes je nov dan je v času vlade Roberta Goloba prejela znatna javna sredstva. In tu pridemo do največjega paradoksa slovenskega političnega prostora.
Soroseva organizacija je med letoma 2024-2024 podprla skupni projekt Glasu ljudstva, Danes je nov dan in Mirovnega inštituta: Democratic renewal in Slovenia.

Iz slovenskega državnega proračuna ima Danes je nov dan po lastni objavi odobrenih skupaj 140.000 evrov za obdobje od 1. februarja 2025 do 31. januarja 2027: 70.000 € za projekt Ugled nevladnih organizacij in 70.000 € za sodelovanje v Pravni mreži za varstvo demokracije.

Ko je bila na oblasti Janševa vlada, so bili protesti, kolesarjenja, ostre izjave in neprestani pozivi k odgovornosti. Ko je oblast prevzela Golobova koalicija, pa je bilo pri številnih istih akterjih bistveno manj kritičnosti. Davčne obremenitve, nove regulacije in številne sporne odločitve vlade niso sprožile primerljivega aktivizma.
Je torej civilna družba res neodvisna ali je neodvisna samo takrat, ko je na oblasti politična opcija, ki ji ne ustreza?
Demokracija ne more biti rezervirana za eno politično stran. Če zahtevamo transparentnost od politikov, jo moramo zahtevati tudi od nevladnih organizacij. Če zahtevamo odgovornost oblasti, jo morajo sprejeti tudi tisti, ki se razglašajo za njene nadzornike.
Nevladni sektor ne sme postati nedotakljiva politična kasta, ki lahko vpliva na javno mnenje, sodeluje pri oblikovanju politik in prejema javni denar, hkrati pa se izmika vsakemu neprijetnemu vprašanju.
Nika Kovač je pred referendumsko nedeljo 6. decembra, ko bomo odločali o prihodnosti Slovenije, v polni ofenzivi. Javno zagovarja solidarnost, opozarja na privilegije bogatih in nasprotuje tujemu poseganju v slovensko politiko. O tem, kako ta načela uresničuje sama, ne govori. Javno dostopni podatki o njenem delovanju pa kažejo drugačno sliko.
Ob uvajanju davkov in davčnih zaostritvah, regulatornih omejitvah zaposlenih in delodajalcev (štempljanje) ter višanju plač najbogatejšim v javnem sektorju (župani, sodniki, predsednica, KPK idr.), medtem ko so najslabše plačani kadri ostajali na istem ali celo slabšem, pa ni šla na ulico in pred mikrofone. Tudi druge nevladne organizacije niso kolesarile pred vlado.
Tako pa je speljana hobotnica poznanstev po levi politični pripadnosti?

vir: Preiskovalno.si