Prva trenja med JLA in Slovenci so se pojavila leta 1988, ko je general podpolkovnik Svetozar Višnjić, poveljnik 5. vojnega območja, katerega del je bila tudi Slovenija, izdal strogo zaupno povelje številka 5044-3. S tem zaupnim dokumentom se je JLA začela pripravljati na obračun z morebitnimi pro-demokratičnimi protestniki.
Zaupni dokumenti in afera JBTZ
Poveljnik 5. vojnega območja je izdal strogo zaupno povelje številka 5044-3. Ta zaupni dokument je zastavnik JLA Ivan Borštner fotokopiral in izročil takratnim novinarjem Mladine. Dokument je bil tudi povod za aretacijo Janeza Janše, takratnega Mladininega kolumnista in kandidata za predsednika ZSMS, Davida Tasića, urednika in novinarja Mladine, ter Borštnerja. Prva dva je aretirala slovenska SDV in ju izročila JLA, zadnjega pa je aretirala sama JLA. Vse tri in takratnega urednika Mladine Francija Zavrla je JLA postavila na sodno klop. To je bila afera JBTZ, ki je sprožila slovensko pomlad.
Janša je bil aretiran 31. maja 1988 zjutraj. Prepeljan je bil na sedež podjetja Mikro Ade, kjer so opravili tokrat javno preiskavo, zbrali obremenilne dokaze in nato Janšo prepeljali na Prešernovo cesto 18, sedež ljubljanske policije. Po uvodnih zaslišanjih so ga prepeljali v zapor na ljubljanski Povšetovi. 1. junija je bil prepeljan na v zapor poveljstva Ljubljanskega armadnega območja. Tu sta postopek prevzela vojaški tožilec Živko Mazić in vojaški preiskovalni sodnik Milan Ranić. Ker mu niso omogočili zastopstva civilnega odvetnika, so mu dodelili vojaškega zagovornika Mihajla Krpana. Borštnerja so aretirali pripadniki KOS-a isti dan, Tasić pa 4. junija pozneje; le Zavrl, urednik Mladine, ni bil zaprt in se je lahko branil s prostosti.
Afera JBTZ, foto: Tone Stojko, slika: Protection of Human Rights
V sklopu protesta proti temu ravnanju je bil 3. junija ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic, ki je protestiral proti temu procesu, sodbi na vojaškem in ne na civilnem sodišču, pravici do odvetnika.
30. junija je Živko Mazić vložil obtožnico proti četverici in predlagal pripor do konca sojenja. Konec julija je senat vojaškega sodišča spoznal vse štiri za krive in vsem izrekel zaporno kazen: Borštner 4 leta, Janša in Zavrl 18 mesecev ter Tasić 5 mesecev. Oktobra 1988 je Vrhovno vojaško sodišče JLA potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, pri čemer je Tasiću povečalo kazen na 10 mesecev. Zaradi številnih protestov s strani Odbora in množičnih demonstracij so avgusta 1989 pogojno izpustili Janšo, za njim pa še ostale tri.
Četverica je kasneje izbrala različne poklicne poti. Janez Janša je danes uspešen predsednik vlade Republike Slovenije in predsednik SDS, Ivan Borštner se je upokojil, David Tasič (žal že pokojni) je bil ustanovitelj založbe Karantanija, Franci Zavrl pa je partner v agenciji Pristop.
PRISPEVKI OSAMOSVAJANJA SLOVENIJE SODIJO V SKLOP PRAZNOVANJA 30-LETNICE SAMOSTOJNE SLOVENIJE
UREDNIŠTVO
Afera JBTZ, foto: Tone Stojko, slika: Protection of Human Rights, VIR Wikipedia, SIOL