Nekdanja direktorica vladnega Urada za komuniciranje (UKOM) Petra Bezjak Cirman je po odhodu z vrha urada hitro našla novo državno službo. Po informacijah, ki so prišle v javnost, je pristala na Uradu Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV), kjer naj bi ji bila z zagotovljeno premestitvijo ohranjena tudi enaka plača, kot jo je prejemala na položaju direktorice UKOM-a.
Medtem ko se politična moč Gibanja Svoboda po porazu na volitvah hitro krha in Robert Golob opravlja zgolj še tekoče posle, naj bi se v ozadju nadaljevalo kadrovsko utrjevanje ljudi, ki so bili tesno povezani z njegovim mandatom. Primer Petre Bezjak Cirman je po mnenju kritikov še en dokaz, da se za izbrane posameznike v državnem aparatu vedno najde primeren položaj.
Podlaga za njeno zaposlitev naj bi bil tripartitni aneks k pogodbi o zaposlitvi med Petro Bezjak Cirman, UKOM-om in Uradom za informacijsko varnost, sklenjen na podlagi trajne premestitve. Takšna rešitev pa je sprožila številna vprašanja o zakonitosti in transparentnosti postopka.
Posebej ostro je ravnanje ocenila odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki opozarja na morebitne kršitve več zakonskih in ustavnih določb. »Njihovo ravnanje neposredno krši 79. člen Zakona o javnih uslužbencih in tudi njegov 27. člen, ki določa načelo enake dostopnosti delovnih mest pod enakimi pogoji, določbe Zakona o javnih uslužbencih o javnem natečaju za uradniška delovna mesta, ki določajo, da se uradniška mesta praviloma zasedajo na podlagi javnega natečaja, ter ustavno načelo enake dostopnosti delovnih mest pod enakimi pogoji,« opozarja odvetnica, za portal info360.
Kritiki opozarjajo, da je še posebej problematično dejstvo, da gre za urad, ki skrbi za zaščito države in državljanov pred kibernetskimi grožnjami. Namesto odprtega in preglednega postopka izbire kadrov naj bi bila pomembnejša politična pripadnost in povezanost z odhajajočo oblastjo.
V času, ko državljani pričakujejo odgovorno ravnanje z javnim denarjem in spoštovanje enakih pravil za vse, primer Petre Bezjak Cirman ponovno odpira vprašanje, ali v Sloveniji za politično elito veljajo drugačna pravila kot za običajne državljane. Medtem ko morajo številni kandidati na razpise in skozi dolgotrajne postopke dokazovati svojo usposobljenost, naj bi bili posamezniki iz vrha nekdanje oblasti deležni precej hitrejših in udobnejših poti do novih državnih služb.