Danes poznamo Božič, kot enega najlepših verskih praznikov. Praznuje ga več kot 80% ljudi, verujočih in neverujočih. A včasih pri nas ni bilo tako.

Komunisti so Božič prepovedali

Komunisti so Božič v času njihove diktature in nadvlade preprosto prepovedali, pa čeprav so ga praznovali skorajda po vsem svetu. Ljudje so na skrivaj odšli v Avstrijo gledati božično okrašeno mesto, jaslice in si skrivoma kupovali darila. 24. in 25. decembra je bilo v Sloveniji žalostno. Komunisti so Božič do konca odpravili. Na božični dan se je vršil v šoli pouk, vsi uradi so bili odprti, tovarne so delale in delavcem so grozili z odpustom, če nebi prišli na delo. Leta 1953 je bila prepovedana tudi prodaja božičnih dreves. Prodajalke, ki so božična drevesa prodajala so bile kaznovane. prav tako za praznike ni bilo mogoče dobiti nikjer bele moke, zadržane so bile vse pošiljke iz tujine, ki so vsebovale hrane, da si ljudje ob božiču niso smeli, ali mogli privoščiti kaj boljšega.

Božič praznik šele leta 1989

Prejšnji politični režim verovanju in verski simboliki pri nas ni bil naklonjen. Pri tem je šel tako daleč, da je leta 1952 božič črtal s seznama praznikov, kar je med verujočimi povzročilo veliko vznemirjenje, glasno protestirati pa si zaradi zagroženih represivnih ukrepov niso upali. Razmere so se počasi začele odtajati šele v drugi polovici osemdesetih let. Vso takratno jugoslovansko in ne le slovensko javnost je s svojim voščilom na božični večer leta 1986 osupnil takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (SZDL) Jože Smole, ki se ga je zaradi tega oprijel vzdevek Božiček. Isti večer se je prek radijskih valov osrednje slovenske radijske postaje s svojo božično poslanico vernikov in drugih državljanov dotaknil tudi ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar. Božič so kot dela prost praznik v Sloveniji znova uvedli leta 1989, piše Dnevnik!

PM