Premier Janez Janša je s svojimi sledilci delil zapis, ki opisuje, kako je njegov oče doživljal dogodke med drugo svetovno vojno. Čustveni zapis je Janša objavil na svojem Facebook profilu.
Čustveni zapis Janeza Janše
»13. maja 1927 se je materi Mariji in očetu Blažu v hiši št. 13 na Setniku pri Polhovem Gradcu rodil (oče predsednika vlade op.a.) Janez Janša. Kmetija je stala visoko v hribu in otroci, bilo jih je sedem, so morali od rane mladosti trdo delati. Do šole v Polhovem Gradcu je bilo uro in pol hoda v eno smer. Kadar je bilo veliko dela na kmetiji, je moral Janez kot najstarejši ostati doma in pomagati staršem. Dejali so, da je treba preživeti in da bo šola že počakala.
Najlepše je bilo ob nedeljah, ko so bili popoldnevi po nedeljski maši in kosilu prosti za druženje z vrstniki iz vasi. Včasih so bili zanimivi tudi večeri. Kadar so dobili kak obisk, je oče pripovedoval o svojih doživetjih v prvi svetovni vojni. Bil je vojak na ruski fronti. Vojne ni maral. Kdor je živ prišel iz jarkov prve svetovne morije, je bil zaznamovan za vedno,« se začne pripoved.
Med odraščanjem je tudi njegov oče izkusil grozote vojne, saj je čez nekaj let izbruhnila druga svetovna. V svojem pripovedovanju je Janša spomnil na junij leta 1942, ko so v vas njegovega očeta prišli Italijani. »Meja med Ljubljansko pokrajino pod italijansko okupacijo in nemškim zasedbenim območjem je tekla streljaj od njegove rojstne hiše. Najprej je bila samo zamišljena, kasneje pa jo je boleče označila bodeča žica in mine na njej. V vsakdanjem življenju se ni veliko spremenilo. Le senca negotove prihodnosti se je plazila nad vsem, kar so počeli,« je zapisal premier.
Bilo je 29. junija 1942. V vas so prihrumeli Italijani. Obkolili so tudi bolj oddaljene hiše. Med vpitjem so se podili od hiše do hiše in potrkali tudi na številki 13. Pobrali so Janeza in očeta ter jima ukazali, naj vzameta s sabo kramp in lopato. Odgnali so ju na bližnji hrib ter jima bolj s kretnjami kot z besedami ukazali, naj kopljeta jamo. Zraven je stal stražar z naperjeno puško. Janez je vprašal očeta, zakaj morata kopati. Oče je pomolčal, saj je slutil, kaj pomeni vse skupaj. Vendar mu je odvrnil, da najbrž vojaki hočejo strelski jarek, da se njim samim ne ljubi kopati in da so zato vzeli njiju. Italijanski stražar, ki je slišal ta odgovor, je nenadoma spregovoril v slovenščini in jima jasno povedal, da si kopljeta grob. Oče je odložil lopato in vprašal, čemu. Italijanski vojak, ki je bil primorski Slovenec, je odvrnil, da zato, ker sta partizana.
Celoten zapis Janeza Janše si lahko preberete s spodnjim klikom na “prikaži več:”
“Očetova zgodba mi je ves čas priprav na osamosvojitev in med vojno junija in julija 1991 ležala pred očmi kot svarilo, kam lahko pripelje nacionalni razkol v usodnem času. Upal sem, pa tudi storil vse, kar je bilo v moji moči, da stvari ne bi krenile v neko znano, grozljivo smer. In uspelo je. Druga, povojna generacija je leta 1991 dokončala nacionalni projekt in dosegla slovensko državo, ne da bi bila v tem finalu prelita ena sama kaplja bratovske krvi. Zato je ta dosežek še toliko bolj vreden in upajmo, bolj trajen.” pravi Janša
MG
