Tokrat smo se v našem podcastu pogovarjali z Brankom Slugo. Človekom, ki je v življenju prestal številne težke preizkušnje. Po tem, ko mu v Sloveniji po hudi prometni nesreči niso mogli ali hoteli pomagati, je rešitev za svoje zdravje poiskal v tujini. V Indiji, Švici, Tajski in v Franciji. Danes Sluga živi skoraj normalno življenje, bije pa pravni boj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Z Brankom Slugo se je pogovarjal urednik portala e-maribor.si Mitja Grmovšek.
Zdravstvena zgodba Branka Sluge se je po njegovih besedah začela po fizičnem napadu leta 2007, pozneje pa so jo dodatno zapletle prometne nesreče. Skoraj dve desetletji je iskal diagnoze in zdravljenje za dolgotrajne bolečine ter nevrološke in funkcionalne težave, ki so vplivale na hojo, delo in družinsko življenje. Danes pravi, da se po več operacijah počuti bistveno bolje, vendar zdravljenje še ni povsem končano, odprt pa ostaja tudi njegov spor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Od poškodb do zdravljenja v tujini
Sluga v pogovoru poudarja, da je pomoč v tujini iskal, ker po njegovem prepričanju v Sloveniji ni dobil ustrezne in pravočasne obravnave. Kot pomembni strokovni usmeritvi omenja priporočili maksilofacialnega kirurga dr. Bogdana Čizmarevića in nevrokirurga akad. prof. dr. Vinka V. Dolenca, ki naj bi mu zaradi zahtevnosti poškodb svetovala nadaljnjo obravnavo zunaj države.
Kritičen je do neskladij med tem, kar naj bi mu zdravniki povedali ustno, in zapisi v izvidih. Pravi tudi, da so bile njegove težave v določenih obdobjih obravnavane kot psihiatrične, medtem ko je sam vztrajal, da imajo telesni vzrok.
Leta 2014 je zdravljenje nadaljeval v Švici, kjer je po njegovih navedbah opravil rehabilitacijo in operativni poseg. Ko se je stanje pozneje poslabšalo, je pomoč poiskal še v Indiji. Tam je prestal operacijo vratne hrbtenice na ravni C3–C4, po kateri je, kot opisuje, znova lažje hodil in zmogel stopnice. Zdravljenje je zaradi kompleksnosti poškodb nadaljeval z dodatnimi posegi v Indiji, na Tajskem in v Franciji.
Kot pomembno razliko izpostavlja sodelovanje tujih strokovnjakov: kadar posamezni zdravnik posega ni mogel opraviti, ga je usmeril k specialistu z ustreznimi izkušnjami. Po Slugovem mnenju je takšno povezovanje pri njegovi domači obravnavi manjkalo. Navaja še, da mu po operaciji v Indiji priporočene intenzivne fizioterapije in zdraviliške rehabilitacije niso odobrili, zavrnjen pa naj bi bil tudi obrazec S2 za nadaljevanje zdravljenja v tujini.
Po vrnitvi iz Indije ga na rehabilitacijo nihče ni želel sprejeti
Po operacijah v Indiji sem se vrnil v Slovenijo s priporočilom za nadaljnjo rehabilitacijo, vendar se je začel nov boj. V UKC Maribor mi obravnave niso mogli zagotoviti, zato so mi izročili dolg seznam zunanjih izvajalcev. Kot je Sluga dejal sta ga sprejela šele MTC Fontana in M2X Club. Pri obeh je moral osebno predstaviti tuje izvide in operacijsko dokumentacijo, preden sta so se odločili za sodelovanje. Pri njih še danes opravlja fizioterapijo in kineziološko vadbo.
Visoki stroški in spor z ZZZS, ki je še vedno na sodišču
Zdravljenje je močno poseglo v finančno varnost družine. Sluga stroške rehabilitacije in posega v Švici ocenjuje na približno 60.000 evrov, zdravljenje v Indiji, na Tajskem in v Franciji pa na dodatnih približno 120.000 evrov. Denar je po njegovih besedah zagotovil s pomočjo družine, posameznikov in humanitarne organizacije, deloma pa tudi s prodajo premoženja. Sluga poudarja, da odhod v tujino zanj ni bil izbira zaradi udobja, ampak izhod v sili, potem ko doma ni videl druge možnosti.
Sluga od ZZZS zahteva povračilo stroškov zdravljenja v tujini in kritje nadaljnje potrebne obravnave. ZZZS se po njegovih navedbah pri odločanju sklicuje tudi na konziliarna mnenja UKC Ljubljana in UKC Maribor, do katerih sam ni dobil celovitega dostopa oziroma za katera zatrjuje, da mu niso bila izročena.
Postopek je še na sodišču. Sluga je kritičen, ker naj bi se kljub številnim tujim mnenjem, operacijskim zapisnikom in ugotovljenim poškodbam še vedno iskalo predvsem mnenje slovenskih univerzitetnih ustanov, katerih pretekla obravnava je del spora. Opozarja tudi na domnevna neskladja v zdravstveni dokumentaciji (njegovo dokumentacijo hranimo v našem uredništvu) in pravi, da je glede nekaterih zapisov vložil prijave pri pristojnih organih.
Primer odpira širša vprašanja pacientovih pravic: kaj lahko stori pacient, če doma ne dobi posega, tuji specialisti, pa ga pozneje opravijo in dokumentirajo izboljšanje? Kako lahko izpolni formalne pogoje za zdravljenje v tujini, če ne dobi napotitve? In kakšno težo imajo dokumentacija tujih ustanov ter njihovi rezultati pri domačem odločanju? Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da letos Sluga, kot je dejal v podcastu, potrebuje še en poseg in morebitno menjavo obraznih ploščic v Lionu v Franciji. Za odhod tja, pa Sluga ponovno potrebuje odobritev ZZZS, drugače bo moral tudi te stroške plačati kar sam.
»Naj ne obupajo«
Sluga pravi, da v postopkih namerava vztrajati. Njegov cilj ni le povračilo denarja, temveč tudi strokovna presoja, zakaj so bila priporočila in poznejše ugotovitve tujih zdravnikov tako dolgo brez ustreznega odziva slovenskih ustanov.
Drugim pacientom v podobnem položaju sporoča, naj ne obupajo. Če potrebne obravnave doma ne dobijo, naj poiščejo dodatno strokovno mnenje, po potrebi tudi v tujini, ter vztrajajo pri svojih pravicah. Njegova zgodba kaže, kako se lahko zdravstvena težava spremeni v dolgotrajen pravni, finančni in življenjski boj.
Oglejte si celoten podcast
To je le kratek povzetek pogovora. Branko Sluga v celotnem podcastu podrobneje predstavi svojo zdravstveno pot, posamezne posege, težave pri pridobivanju napotitev in povračilu stroškov ter načrte za nadaljevanje postopkov.
Vabljeni k ogledu celotnega podcasta portala e-maribor.si:
slike: Osebni arhiv Branko Sluga
