Intervju, Ivan Celcer: “Maribor je specifično avstroogrsko mesto,”

Ivan Celcer
Ivan Celcer in Evropska poslanka Romana Tomc
Intervju,

Tokrat smo v družbo portala e-maribor povabili Ivana Celcerja, svetnika stranke SDS v občinskem svetu in pristnega Mariborčana, ki življenje zajema z veliko žlico. Kar 27 let je že član Slovenske demokratske stranke in veteran vojne za Slovenijo. Vedno je bil zelo aktiven državljan. 

Pozdravljeni. za tiste, ki vas še ne poznajo, Kdo je v bistvu Ivan Celcer?

Ivan Celcer

Celcer: Sem pristen Mariborčan, tu sem bil rojen in živim celo življenje. Večino svojega življenja sem posvečal gospodarstvu, sprva kot vodstveni delavec v gradbenih podjetjih in kot podjetnik strojne gradbene operative, na svojem posestvu pa se ukvarjam z vinogradništvom, sadjarstvom in upravljam turistično kmetijo. V okraju, od koder izhajam, so bili vedno veliki problemi glede infrastrukture, ta primanjkljaj se pozna še danes. Že kot mladenič sem ravno zaradi tega stremel za napredkom našega kraja, kar mi je do sedaj tudi uspevalo. Sem udeleženec vojne za Slovenijo, sem vojni veteran in funkcionar zveze častnikov. Preko 40 let sem član Lovske družine Košaki in približno 27 let član SDS. V svojem kraju sem bil vedno aktiven v krajevni skupnosti, Mestni četrti Ivan Cankar, kateri sem predsedoval 12 let. Sedaj sem mestni svetnik in upravljam razne naloge v mestni občini. Menim, da me ljudje v domačem okolju spoštujejo, saj sem jim ustregel v marsičem, kar prej ni bilo možno, predvsem v cestni infrastrukturi, vodovodu, elektriki in telefoniji.

V stranki SDS ste že od leta 1993. Takrat ste se odločili za to stranko. Zakaj?

Celcer: Odločitev je bila preprosta. Ponujala se mi je Združena lista, kar mi ni bilo všeč. Ob opravkih na občini sem srečal pokojnega gospoda Vinišnika, ta me je povprašal, v katero stranko bi se včlanil. Rekel sem mu, da v SDS. Videl sem, da mi je program pisan na kožo, ker sem bil gospodarstvenik celo življenje in so mi bile vrednote stranke blizu.

Kakšne vrednote zagovarjate v stranki?

Celcer: Najbolj se strinjam s tem, da »brez dela ni jela«. Mislim, da je generalno SDS skozi leta ohranil svoje vrednostno jedro, se je pa res prilagajal v koraku s časom. Mislim, da je stranka še vedno v dobri kondiciji in da jo peljemo v dobro smer. To, kar država potrebuje, pač mora stranka izvesti, da je državi boljše. Mislim na gospodarstvo; malo gospodarstvo, srednje gospodarstvo in velike koncerne, na kmete, male obrtnike in krajane. Sam poskušam s svojim članstvom širiti dobro ime in biti vzor z vzdrževanjem reda in delom v prid države in stranke. S tem sam lahko prispevam največ. Z zavzemanjem za modernizacijo infrastrukture, večjo dostopnostjo, polepšanjem okolja bi bilo vsem krajanom bolje. Večja konjunktura pomeni višji zaslužek, večjo potrošnjo, boljše počutje, večjo blaginjo, boljše življenje za vse krajane. Vsak se mora po svojem lastnem prepričanju zavedati, kako bo živel in kako se bo preživljal. Če se kdo znajde v stiski – vsi enkrat pridemo vanjo, je potrebno ohraniti trezno glavo in stopiti stiski naproti, in tudi mi, če srečamo človeka v stiski, smo dolžni oziroma bi morali biti dolžni, da mu pomagamo.

Se vam zdi, da je Maribor zapostavljen v državnem zboru? Kako bi ocenili delo vlade Janeza Janše?

Celcer: Mislim, da je Maribor v tej vladi dosegel neke cilje, ki jih nikoli prej nismo mogli. Zgodovinsko lahko opažam, da so desne vlade vedno pomagale Mariboru, leve vlade pa so ga zapostavljale. Po mojem je razlog v načinu življenja, večina levičarjev  je dobila vse v življenju brez nekih muk, njihov interes v življenju ni napredek, menijo, da jim bo vse omogočeno, in to za stalno. Vsi podjetni ljudje so večinoma desno usmerjeni ali simpatizirajo z našimi programi.

 v katerega so vlagali tujci. Od dvajsetih let prejšnjega stoletja se je začel industrijsko masovno razvijati, Maribor je bil nenazadnje  drugo največje industrijsko mesto v prejšnji državi. Po osamosvojitvi nam je jug gostoljubje odvrnil, ob izgubi trga in tehnološki zaostalosti pa nismo parirali zahodnemu trgu. Zato je večji del industrije tudi propadel. V novem sistemu se je naše gospodarstvo dvignilo s privatno lastnino, bom pa rekel, da pod to vlado napredujemo maksimalno, tako kot pod prejšnjimi vladami nismo leta in leta.

V svojem programu podpiram male podjetnike, kot vemo so največji partnerji Nemci, Švicarji, Hrvati, Italijani, in če s temi državami še naprej uspešno poslujemo in če bomo konjunkturo držali, bo tudi Maribor rastel. Preko državnega zbora lahko dajemo tem podjetjem razne olajšave s pogojem nadaljnjega vlaganja, predvsem tistim, ki so izvozno naravnani. Če bomo vzdrževali delo sedanje vlade, smo na pravi poti. V Mariboru leta nismo mogli zgraditi zdravstvene postaje Tezno, obnoviti Ledne dvorane in preseliti Mariborske knjižnice. Pod to vlado v dveh letih so ti projekti prišli v plan in v finančno konstrukcijo.

Ste tudi evidentirani kandidat za poslanca stranke SDS. Za kaj se boste zavzemali v parlamentu? 

Celcer: Poleg malega gospodarstva se zavzemam za kmetijstvo, v Mariboru to stagnira. Veliko je zapuščene zemlje,  malo vidim krivde v zastareli mehanizaciji in premajhnih površinah kmetij. Skrbi me tudi odhod mladih s podeželja, jih pa razumem, ker je na takšnih kmetijah težko preživeti. Država bi morala poskrbeti, da bi mladi ostajali na kmetiji. Urediti bi morali politiko sklada kmetijskih zemljišč: zemljišča bi morali ponuditi ljudem, ki delajo na zemlji, ne pa da spodbujajo vrtičkarje. Ne nasprotujem obdelavi zemlje, ampak jo dolgotrajno samo drobimo in od tega ni nič.

Vidimo, da zasajamo zemljo z raznimi kulturami. Na primer dobre vinogradniške lege  so sedaj z nekakšno novo modo, ki jo narekuje Evropa, posajene s kostanji in z orehi. Z razlogom, da bi oni lažje plasirali  svoje izdelke, svoja vina v Slovenijo, da bi bili mi odvisni od njih.

Po mojem mnenju imamo eno najboljših vin v Evropi, a problem naše neprodornosti je  dizajn. Ob italijanskem vplivu so Primorci ta občutek za dizajn posvojili in zato tudi lažje prodajajo svoja vina. So uspešnejši. Pri nas pa država ne spodbuja tega, da bi vinogradniki prišli  do pravih dizajnov, pravega trga. Na tem koncu smo s propadlim Vinagom izgubili še zadnje upanje. Država bi morala namesto iztiskanja davkov iz nas dajati spodbude v smeri modernizacije, posodabljanj in skupnega nastopanja na tujem trgu. Pridelovalci in vinarji bi se morali združiti v neko vrste zadrugo, ta bi nas lažje in uspešneje predstavljala od zunaj. Takšno združenje ni nujno, da bi bilo državno ali lokalno upravljano, lahko bi bilo regijsko zasnovano.

Se vam zdi, da je v lokalnem okolju treba še veliko postoriti?

Celcer: V lokalnem okolju se premikamo sicer počasi, a stalno uspehom naproti. Prioritetni cilji so obnova vinske turistične ceste, vanjo namreč nismo vlagali vse od osamosvojitve naprej, potrebovala bi obnove in modernizacije. Ker pa gre to počasi, glede na to, da je cesta precej zastarana in poškodovana, izgubljamo na turizmu.  Zanjo tudi ni posebnega posluha na mestni občini. Menim pa, da bo potrebno poskrbeti za njeno obnovo in to mora speljati nekdo, ki je sodeloval pri njeni zasnovi, vzdrževanju in jo pozna. Mislim, da sem pravi naslov za to.

Zakaj je po vašem mnenju vinska cesta tako pomembna za Maribor?

Ivan Celcer in Romana Tomc

Celcer: Vinska cesta ni pomemba samo za Maribor, ampak širšo okolico. Zame je naša okolica center vinogradov, vse od Špičnika do Malečnika  so to najboljše vinogradniške lege. Če bomo želeli ohraniti naziv vinskega mesta, bomo morali presoditi, ali je zasaditev kostanjev in orehov namesto vinske trte premišljena odločitev. Sicer vidim določene premike s prizadevanji občine pri pridobivanju zemljišč Piramide od sklada kmetijskih zemljišč in z obnovo vinogradov, ki bi bili Mariborčanom v ponos, a vseeno menim, da bi lahko bolje izkoristili lego mesta, saj pri nas segajo vinogradi direktno v center mesta, s tem se ne more pohvaliti vsako evropsko mesto. To je naša prednost.

Ste tudi mestni svetnik MO Maribor. Kakšno je delo v mestnem svetu? Kako ocenjujete njegovo delo?

V mestnem svetu je delo pestro, občutljivo, je pa potrebno razumeti, da ima župan glasovalni stroj, da težko kaj dosežeš, kar ni po njihovi volji, ker imajo vsi »figo v žepu«. Ne delajo s svojo dušo in to ni dobro za kraj. Nič nimam proti,  da se delajo razni trgi in podobno, ampak  potem je potrebno tudi druge stvari enakomerno peljati ali vsaj držati  na nekem podobnem nivoju. Če razvijamo nek trg, brežino ali most, moramo gledati na Maribor kot enovito celoto, ne samo vinska cesta, tudi kolesarske ceste so pomembe za turiste, in osnovne vpadnice v mesto, dober primer tega je Šentiljska cesta, na kateri nimamo urejene kanalizacije, ne kolesarskih stez in še cesta je zanemarjena. Celoten Maribor se mora izboljševati.

V mestnem svetu ima svetnik določen vpliv, a tu so v ozadju vedno lobiji. Treba se je truditi, pogosto se sam poslužujem pobud in vprašaj za reševanje problemov našega kraja, drugače bi bili popolnoma pozabljeni. Ker mestna četrt kot taka zadnja štiri leta ni ravno uspešna pri realizaciji projektov, se je potrebno še posebej truditi, da nas nekdo usliši.

Kako bi ocenili delo župana Arsenoviča?

Celcer: Pri županu mi je všeč, da je gospodaren človek in da je s tem dober gospodar. Slaba točka pa je, da nepošteno deli dobrote. Gleda samo na svojo korist oziroma na svoj prag, tam, kjer ima lokale, tam  bi on razvijal, po drugi strani bi se pa drugi, ki plačujemo davke in cestnine od motornih vozil, morali voziti po gramozu.

Ivan Celcer v vojaški uniformi, desno poslanec SDS, Franc Breznik

Zakaj po vašem mnenju Maribor  potrebuje poslanca SDS?

Celcer: Ker je center Slovenije Ljubljana in tudi vsa ministrstva imajo sedež v Ljubljani. Parlament je center. In tam se reže kruh. Maribor je dovolj oddaljen od Ljubljane in težko dosegljiv za kake dobrine. Z večjo zasedbo v parlamentu bi lažje pripeljali kaj v Maribor, sicer imamo v okoliških občinah kar nekaj poslancev naše stranke, a v Mariboru ni pravega borca.

Specifika je pa tudi politična orientacija mesta naproti obronkom. Striktni center je levo usmerjen, obronki pa so podjetniški in desno naravnani. Razlikujejo se njihovi pogledi na življenje, v centru živijo ljudje, ki so po Jazbinškovem zakonu dobili stanovanja, prej zastonj, zdaj pa za nekaj tisoč mark in seveda ti nikoli ne bodo gledali na napredek. Njihov edin interes so njihovi hobiji in preživetje, prihodnost mesta pa jih ne briga. Oni bi radi imeli zeleno mesto, radi bi imeli mesto brez hrupa, brez industrije, pa veliko denarja. Mi pa vemo, kako se kruh seje.

Kakšno je vaše mnenje o domači politiki?

Celcer: Kar se naše politike tiče, je država izgubila vajeti nad njo, menim pa, da bomo morali narediti veliko več na združevanju, upoštevanju drug drugega in medsebojni pomoči. Le v slogi  bomo dosegli svoje evropske cilje. To so blaginja, delo in svoboda. Svoboda je temeljna vrednota, da imaš pravico do dela, do zdravja, do šolanja, pridobivanja in rekreiranja. Blaginja pa pomeni, da lahko vsak dostojno živi, plačuje položnice, da je sit, oblečen in da si lahko privošči dopust. Delo je samoumevno, vsak mora skrbeti za svoje preživetje in delati toliko, kolikor mu je volja. Država pa mu mora to omogočiti.

Z Ivanom Celcerjem, se je pogovarjal M.G.

slike: arhiv Ivana Celcerja

Facebook
Twitter
LinkedIn

Blokiranje oglasov

Podprite nas tako, da onemogočite razširitve za blokiranje oglasov za naše spletno mesto v svojih brskalnikih in/ali antivirusnih programih.