Slovenski glasbeni prostor je v zadnjih letih doživel pravo invazijo balkanske glasbe, ki počasi, a vztrajno prodira v vse pore tukajšnjih poslušalčevih navad. Se je organizatorjem dobesedno zmešalo, se sprašuje Igor Pirkovič v reviji Muzika.
Popolno zaničevanje slovenske glasbe?
Je hrvaški jezik bolj speven in tekoč in je slovenščina trda in da v njej čustev ne moreš tako žametno polagati v verze kot v hrvaščini Bolj ali manj so slovenski glasbeniki postali privesek zaradi ohranitve dobrega vtisa – in vsi so tiho. Če bo šlo tako naprej, bomo doživeli popolno erozijo glasbene samobitnosti in slovenski otroci oziroma mladina ne bodo več vedeli, kdo je Aleksander Mežek ali Franc Mihelič, bodo pa seznanjeni z zadnjim singlom Saše Kovačevića. Popolna katarza. Žalostno, samouničujoče, izdajalsko? je to popolno zaničevanje slovenske glasbe?
Organizatorji LENTA ne vedo kaj je to slovenska narodno zabavna glasba?
Kot je zapisal Igro Pirkovič v portalu Muzika, organizatorji prireditev, veselic, občinskih praznikov in podobnih reči so postali ambasadorji ljubiteljev ‘jugo’ glasbe. Praznik terana in pršuta v Dutovljah na Krasu je na spletu vabil s spotoma Ines Erbus (Kada cura časti) in skupine Projektili (Najludja noč). Ptujska noč 2018 je v oglasu na prvo mesto postavljala Leteči odred in Ivana Zaka, šele za njimi Tanjo Žagar in Modrijane. Zbiljska noč letos vabi na prireditev v naslednjem vrstnem redu nastopajočih: Saša Kovačević, Jasmin Stavros, Mambo Kings – ali Srbija, Hrvaška, Slovenija. V Dupleku pa na Dupleški noči Severina.
V Mariboru ni nič boljše. Največja štajerska prireditev LENT, je leta 2018 ob dnevu državnosti za osrednje nastopajoče glasbenike najavila ker Plavi orkestar. Sicer pa na Lentu razen kakšnih kantavtorjev ni čutiti nobenega slovenskega utripa in slovenske glasbe. Očitno pa organizatorji Lenta ne vedo, da obstajajo tudi slovenski narodno zabavni ansambli. Bo treba novega župana poučiti tudi o tem? No toliko o vrednotenju samega sebe oziroma samopodobi
V Mariboru ni nič boljše. Največja štajerska prireditev LENT, je leta 2018 ob dnevu državnosti za osrednje nastopajoče glasbenike najavila ker Plavi orkestar. Sicer pa na Lentu razen kakšnih kantavtorjev ni čutiti nobenega slovenskega utripa in slovenske glasbe. Očitno pa organizatorji Lenta ne vedo, da obstajajo tudi slovenski narodno zabavni ansambli. Bo treba novega župana poučiti tudi o tem? No toliko o vrednotenju samega sebe oziroma samopodobiHrvaški in srbski lobiji?
Poglejte naslednji primer: še piva si ne znajo več predstavljati brez Nena Belana, Željka Joksimovića in Halida Bešlića. Človek komaj verjame, kako Slovenci mirno sprejemajo in sprejmejo, kar jim je ponujeno na pladnju. Slovenska glasba se počasi, a zagotovo umika hrvaški in srbski, katerih lobiji prevzemajo. vse več niti odločanja v deželi pod Alpami. To se pozna tudi na računih avtorjev slovenske glasbe, ki so jim bili s strani Sazasa letos močno znižani honorarji. Logično, slovenska glasba se nič kaj sramežljivo umika z radijskih postaj in rapertoarja javnih izvajanj.
Kam smo prišli?
Kam smo prišli, da za zabavo na največjih in tradicionalnih slovenskih prireditvah, kjer bi moralo ‘pokati’ od slovenskega ponosa, skrbijo srbski in hrvaški izvajalci. Slovenska glasba se nič kaj sramežljivo umika z radijskih postaj in rapertoarja javnih izvajanj. Nismo daleč od tega, da bo pisanje slovenske glasbe nesmiselno, saj je ne bo nihče predvajal, izvajal in poslušal.
A aokler bodo v naši deželi na sončni strani alp delovali ansambli in delali organizatorji v prid slovenski glasbi, potem se naše glasbe ne bo dalo kar tako izriniti. In žalostno je, da se moramo za slovensko glasbo v naši državi celo boriti. Zato velik poklon vsem, ki se borite za našo glasbo in za njen obstoj! Naj bo slovenska glasba še naprej v naših srcih! Bog vas živi!
Vir: Igor Pirkovič / Muzika
MG
.