Nezaslišana in barbarska dejanja komunističnih divjakov, ki so se po koncu druge svetovne vojne izživljali nad nemočnimi ljudmi. Dolžnimi in nedolžnimi, moškimi in ženskami, otroki in odraslimi.
Martin Kostrevc je eden tistih zanesenjakov, ki si kljub svojim častitljivim 90 letom aktivno prizadeva, da se žrtvam povojnih pobojev na Pohorju pokloni s spomenikom, kot si ga žrtve tudi zaslužijo.
Želje mnogih se bodo uresničile. Končno bo na Pohorju stal spomenik vsem žrtvam komunističnega nasilja.
Na Pohorju je v jamah zakopanih preko 1000 nedolžnih ljudi! pic.twitter.com/ZiivDR900O— Portal e-maribor.si – uradni profil (@Embportal) July 2, 2024
Po pričevanju nekaterih še živih Pohorcev, naj bi bilo na Pohorju okoli 25 grobišč, v vsakem takem grobišču pa naj bi bilo po 200 ljudi. Ugotavljajo, da naj bi bilo na področju Pohorja nedolžno pobitih okoli 5000 ljudi. O razsežnostih komunističnega divjanja zato verjetno ni potrebno posebej razpravljati. Civilna iniciativa za raziskavo povojnih grobov na Pohorju, združena v društvo za postavitev kapelice na Pohorju, je odločena. Žrtve takega komunističnega divjanja si zaslužijo dostojno spominsko obeležje.
Samo Hočkem Pohorju v okolici Areha je npr. ugotovljenih preko 23 grobišč. Na Pohorju so bili poleg četnikov usmrčeni mnogi »mariborski Nemci, poleg tega tudi številni nedolžni ljudje. Nekatere so ubili že v priporu, in to v zaporih v Mariboru, na Ptuju in v Celju. Največ oseb je pogrešanih potem, ko so bili odpeljani neznano kam iz naslednjih taborišč in manjših “zbirnih baz” Ozne: Strnišče pri Ptuju, Hrastovec pri Sv. Lenartu, v Slovenskih goricah, Bresternica pri Mariboru, Studenci pri Mariboru, Kamnica pri Mariboru, Tezno pri Mariboru, Teharje pri Celju, Pobrežje pri Mariboru. Kraji množičnih in (posamičnih) povojnih usmrtitev so poleg že omenjenega širšega območja Maribora tudi ob drugih urbanih središčih na Spodnjem Štajerskem.
Znan je primer Mariborčana Friderika Dlouhyja. Po poklicu je bil tkalski mojster in je bil leta 1943 vpoklican v nemško vojsko in poslan v okolico Celja. Po vojni se je zaposlil v Mariborski tekstilni tovarni. Konec maja 1945 ga je aretirala Ozna in je od takrat pogrešan. Tudi on naj bi ne kriv ne dolžan končal na Pohorju.
Podobna je tudi zgodba mariborske družine Lamut Zaradi suma posedovanja orožja so 9. maja 1945 pripadniki Ozne preiskali hišo Mariborčanke Regine Lamut in na sodišče odpeljali celo družino, skupaj s še nekaterimi drugimi ljudmi. Po zaslišanju so moške in ženske ločili. Ženske so odpeljali v Kamnico. Kasneje naj bi vsi skupaj končali na Pohorju.
Februarja 1946 je bila tako na Pohorju iz neznanega vzroka, ubita recimo tudi družina kmeta Peitlerja iz Lovrenca na Pohorju: gospodar Franc Peitler, njegova žena Gabriela in njuna dva sinova Hubert Jakob Kristjan in Renatus Evgen Jožef.
Seveda pa je tako spominsko obeležja investicija, ki ni poceni. Zanesenjak in pobudnik akcije postavitve spomenika Martin Kostrevc zato poziva k pomoči vse zainteresirane, da pomagajo po svojih očeh. Skupaj smo močnejši.
Naj se ta zločin nikoli več ne ponovi!