Eden od glasih protestnikov na včerajšnjem shodu na t.i. stavki bolnikov Dušan Keber, meni, da je usoda javnega zdravstva v Sloveniji tudi usoda slovenske države. A dobro bi bilo, če bi Keber najprej pometel pred svojim pragom. Mladi zdravniki so ga postavili pred dejstvo.
Kot so zapisali na spletni strani Mladi zdravniki Slovenije ni Keber, ki se v teh dneh širokousti in skuša biti na shodiš še kako pameten ni tako nedolžen. Dr. Dušan Keber v bistvu napada zdravnike, ki poleg dela v državnih zdravstvenih ustanovah izven njih v svojem prostem času opravljajo še dodatno delo, čeprav je kot profesor Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani preko svojega podjetja prirejal drage tečaje za mlade zdravnike. Tečaji so bili v marsikateri specialnosti praktično obvezni, dr. Keber pa je v enem vikendu zaslužil večkratnik mesečne plače zdravnika. Za pomoč pri organizaciji tečajev je uporabljal kar pisarniške usluge klinike, na kateri je bil zaposlen. Glede na porast cen tečajev tekom let je cena dela dr. Kebra rasla hitreje od inflacije in tudi hitreje od rasti plač mladih zdravnikov, ki so se tečajev udeleževali. Piše portal Mladi zdravniki.
Prof. dr. Dušan Keber rad očita nekdanjim kolegom o zaslužkarstvu, “dvoživkah” in popoldanskem delu. A je tudi sam je počel prav to, proti čemer danes pridiga.
Prof. dr. Dušan Keber je postal leta 1996 strokovni direktor kliničnega centra. Hkrati je bil (in je še?) lastnik podjetja Educatio Medica. Kot piše omenjeni portal je Kebrovo zasebno podjetje Educatio Medica je v hotelu Lek v Kranjski gori dolga leta redno organiziralo strokovne tečaje za zdravnike. Prijavnino se je plačevalo na žiro račun njegovega podjetja, prijave za dogodek zasebnega podjetja pa so zbirali v tajništvu Klinike za žilne bolezni UKC Ljubljana v nekdanji bolnišnici Trnovo, kjer je Keber delal. Je za delo za svoje podjetje zlorabljal svoje javne uslužbenke ter telefon klinike ali pa je tudi njih honoriral, da so v javni službi delali še zanj? Velika večina ostalih izobraževanj je tedaj potekala preko klinik, zdravniških združenj ali javnih ustanov. Educatio Medica je bilo tedaj eno redkih podjetij, ki je tržilo tovrstne storitve.
Ugledni profesor na Medicinski fakulteti in strokovni direktor kliničnega centra je namesto organizacije izobraževanj v okviru fakultete ali svoje klinike, to počel tedaj praktično skorajda edini kot zasebnik. Občasno celo v prostorih kliničnega centra. V času, ko je bil v javni službi, je znanje, ki ga je pridobil kot profesor in zdravnik javne bolnišnice, tržil torej še v zasebnem podjetju.
In tako glasen je Keber, ko “nejevernim Tomažem” razlaga kaj je javno zdravstvo.
In še ta zanimivost. Kakšne povezave je imel dr. Keber s farmacevtsko industrijo, glede na to, da je večina tečajev potekala ravno v hotelu v lastništvu Leka.
.