Največji krvavi ideologi komunistične revolucije pri nas

Posmrtni ostanki žrtev izvensodnih pobojev

Na našem portalu smo začeli sklop dogodkov, ljudi in zamolčanih zgodb, ki so se zgodile po drugi svetovni vojni. Tega ne morete prebrati v nobenih zgodovinskih knjigah, tega se učenci ne učijo v šolah. Zgodovina, ki so nam jo zamolčali, pa je še danes skrita v tančico skrivnosti.


Prav je, da ideologe in največje zločince v naši zgodovini prikažemo v besedi in tudi sliki. Da ostanejo za večnost zaznamovani in da se nikoli ne pozabi tisoče Slovenk in Slovencev, ki so zaradi njihove sle po oblasti in želje po prelivanju krvi umrli, trpeli in imeli uničena življenja.

Tipični primer manipulacije s pojmom »proti-fašizem« (oziroma »antifašizem«) je označitev peterokrake zvezde, ki je bila partizansko znamenje«, za »antifašistični« simbol, čeprav tega simbola niso uporabljali zahodni zavezniki, ki niso bili nič manjši protifašisti od sovjetskih in drugih komunistov, ki so edini uporabljali rdečo zvezdo.  Problem komunistov, ki so bili na oblasti v obdobju 1945-1990 je bil, kako prepričati ljudstvo, da je njihova oblast legitimna (to je, da so upravičeni do vladanja) v odsotnosti svobodnih volitev, ki edine v demokraciji podeljujejo legitimnost nosilcu obstranki Levica in SD.

Pravljica o »NOB«, »narodnih herojih« in »narodnih izdajalcih« (uradna ali šolska zgodovina socialističnega obdobja, ki se je v marsičem ohranila še danes), ki je bila do onemoglosti ponavljana v šolah, medijih, na prireditvah in v vsem javnem življenju, je tako imela za osnovni cilj, da vcepi v glave ljudi prepričanje, da je Zveza komunistov upravičena do oblasti in da svobodne volitve niso potrebne. Zato ni nič čudnega, da je to ukoreninjeno še vedno v glavah marsikaterega Slovenca.


Eden izmed najbolj znanih krvavih komunističnih ideologov je bil prav Boris Kidrič, kateremu se še danes klanjajo najbolj vidni člani stranke SD. Boris KIDRIČ, je 5. maja 1945 postal prvi predsednik slovenske komunistične vlade. Senca Edvarda Kardelja. Kot vodilni politik na Slovenskem je imel odločilno vlogo tudi pri zaključnih operacijah in čiščenju političnih nasprotnikov v Kočevskem Rogu, Teharjah, Hudi jami in še kje. Odgovoren je za, na tisoče izvensodnih pobojev. Zagotovo velja za najbolj krvavega komunističnega veljaka.

 Glavni ideolog samoupravnega socializma v Jugoslaviji, (tega še vedno najbolj ceni kulturna ministrica Asta Vrečko) s katerim je popolnoma uničil gospodarstvo Jugoslavije in glavni krivec za izgubo Istrskega polotoka, ki ga je samovoljno predal republiki Hrvaški je bil Edvard Kardelj. Titov ideolog in nosilec nove marksistične misli, Edvard Kardelj. 15. avgusta 1941  je Edvard Kardelj skupaj z Zdenko Kidrič in Francem Ravbarjem – Vitezom v Ljubljani ustanovil Varnostno-obveščevalno službo (VOS). Bil je eden glavnih ideologov povojnih pobojev na področju Slovenije.

Najbolj krvava slovenka, je bila soproga Borisa Kidriča, Zdenka Armič Kidrič. sovjetska obveščevalka, voditeljica teroristične organizacije VOS, ki je med vojno pobijala zavedne Slovence in aktivno sodelovala povojnih pobojih v Kočevskem Rogu. Njena sla po krvi je bila tolikšna, da so komunisti od njenega moža celo zahtevali, da jo umakne.

Boris Kraigher- JANEZ, mogoče malo znan slovenski komunist, bil je politični komisar, celo prvoborec. Med novembrom 1942 in majem 1943 je bil organizacijski sekretar na sedežu CK KPS in nato še nekaj časa v. d. Od 14. julija 1943 do 5. oktobra 1944 je bil politkomisar Glavnega štaba NOV in POS. Bil je tudi podpredsednik Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Primorje. Skozi njegove spiske je šlo na stotine ljudi.

Ivan Maček- MATIJA je bil prav tako eden najbolj krvavih ljudi. Bil je član Politbiroja CK KPS. Na kočevskem zboru oktobra leta 1943 je bil izbran za člana Slovenskega narodno osvobodilnega odbora (od 1944 SNOS) in AVNOJ, septembra 1944 še v IOOF. Spomladi 1944 je odšel v Vrhovni štab NOV in POJ. Ob vrnitvi v Slovenijo je prevzel dolžnosti načelnika OZNE za Slovenijo, kar je ostal do začetka leta 1946, ko je za nekaj mesecev (marec-junij) prevzel notranje ministrstvo. Bil je eden glavnih organizatorjev najbolj okrutnih povojnih pobojev na terenu.

Mitja Ribičič, je že oktobra 1941 postal član KPS, delal je v Centralni tehniki KPS, 1942 pa je vodil ljubljanske ilegalne tiskarne in tiskarne tui drugod. Po osvoboditvi je delal v OZNA in UDV za Slovenijo kot pomočnik načelnika OZNE in od 1947 kot pomočnik notranjega ministra. Tudi Ribičič je imel krvave roke. sodeloval je pri pripravi insceniranih političnih procesov po stalinističnem vzoru, bil je tudi ideolog komunističnih koncentracijskih taborišč v Sloveniji in Jugoslaviji. Po njegovih komunističnih stopinjah stopa tudi njegov sin, član stranke SD, Ciril Ribičič.

Ogromno je še ljudi, Slovencev, ki imajo tako ali drugače krvave komunistične roke. Tu so še SERGEJ KRAIGHER, ALBERT JAKOPIČ, FRANCE POPIT, STANE DOLANC, ANDREJ MARINC, FRANC ŠETINC, JOŽE SMOLE  in MILAN KUČAN, ti so prav tako sodelovali pri zločinskem podvigu imenovanem narodnoosvobodilni boj, bodisi neposredno ali posredno, pri prikrivanju masovnih pobojev in prikrivanju morišč pobitih političnih nasprotnikov.  

Zgoraj našteti so s svojimi pomagači aktivno sodelovali pri zločinih nad človeštvom, medtem ko so ostali, čeprav so vedeli za obseg teh zločinov le te prikrivali in s tem storili krivico in zločin nad slovenskim narodom. Seznam vseh zločincev povojnih pobojev je mnogo daljši, številke gredo v tisoče. Med njimi je veliko tudi takih, ki so se zavedali svojih krvavih dejanj, drugi so jih potlačili, spet tretje so zločini strli, četrtim so se zločini prikazovali v sanjah. A molčali so vsi.

po viru: arrevija.si

VREME

Maribor
pretežno oblačno
51%
1.5km/h
75%
23°C
24°
20°
22°
Mon
16°
Tue
13°
Wed
13°
Thu
14°
Fri

Blokiranje oglasov

Podprite nas tako, da onemogočite razširitve za blokiranje oglasov za naše spletno mesto v svojih brskalnikih in/ali antivirusnih programih.