Levji zob, ki mu pri nas rečemo regrat, se je včasih imenoval jajčar, mlečec, farška plata in še kaj. Stara imena se navezujejo na njegove značilnosti in uporabo. Jajčar zato, ker so ga in ga še vedno največkrat jemo v solati z dodatkom trdo kuhanih jajc in krompirja.
Neumnost brez primere
“No, pa so nam obdavčili še regrat,” pravijo mnogi, zaradi domnevne novosti, ki naj bi zelo prizadela mnoge Slovenke in Slovence, saj smo zagotovo največji ljubitelji regrata na svetu. Sedaj se davkarija pri nas spravlja tudi nad ljudi, ki vse dni garajo in pošteno služijo denar, tiste največje lumpe pa še vedno pusti pri miru. Tako pravijo jezni ljudje.
Prodaja nabranega regrata, čemaža ali divjih špargljev spada v okviru prodaje nabranih gozdnih sadežev ali zelišč pod osebno dopolnilno delo. Če tega ne prijavite, vas lahko FURS zaradi dela na črno oglobi s 1000 do 7000 evri.
Dobra novica pa je, da pri regratu ni količinske omejitve glede tega, koliko ga lahko naberete. Nabirate pa ga lahko tudi nazasebnih neobdelanih kmetijskih zemljiščih. Zakon o kmetijskih zemljiščih namreč izrecno določa, da mora lastnik ali zakupnik neobdelanega kmetijskega zemljišča dovoliti rekreativno nabiranje med drugim regrata. Ob tem seveda ne smete povzročati škode. A ga morate pojesti sami. Prodajati ga ne smete.
Pri prodaji regrata, čemaža ali divjih špargljev morate sicer izdajati tudi račune v najmanj dveh izvodih in kopije hraniti deset let, vendar zanje ni treba imeti davčne blagajne.
Le koliko vladnih neumnosti bomo še doživeli?
M.G.