Neverjetno pričevanje ne srečo še vedno živih prič masakra komunistov nad nedolžnimi ljudmi. Tako hudo so se nad ljudmi lahko znesli le komunisti.

Neverjetno pričevanje o masakru komunistov v Kočevskem Rogu

Kje so bili ob pričevanju na srečo še živih prič iz kočevskega Roga Tanja Fajon, Luka Mesec, Marko Koprivec in ostali zagovorniki komunizma in rdeče zvezde? Niso bili še rojeni! A še vedno 70 let po komunističnih masakrih še vedno častijo komunistično ideologijo. Ampak to, kar se je dogajalo v Kočevskem Rogu. Tega pa ne more razumeti nihče!

Pred nekaj leti je v hrvaškem tedniku Hrvatsko slovo Zoran Božić objavil tekst z naslovom Kočevski Rog – nekaznovani genocid oziroma Strahote Kočevskega Roga hlepijo po resnici. Tekst je povzel portal Kavarna Hayek, povzemamo nekaj grozljivih pričevanj in dejstev.

Masaker v Kočevskem Rogu

V Kočevskem Rogu se je konec maja in v začetku junija 1945 odvijal eden največjih pokolov v zgodovini regije. Poboji niso bili “pomota”, “nujno zlo” ali “likvidacija okupatorjevih sodelavcev”, ampak načrten zločin proti človeštvu v imenu ideologije, v imenu revolucije.

V Kočevskem Rogu je šlo za pravi masaker. Za pobijanje z noži, klanje, odiranje kože, močenje… Žrtev je bilo veliko. Klavci so bili večinoma partizani 11. dalmatinske brigade, žrtve pa Slovenci, Hrvati in Srbi, ki jih je britanski 5. korpus maja 1945 iz Avstrije vrnil nazaj v Jugoslavijo v naročje podivjanim komunistom.Žrtve so obesili na lesene križe z glavo navzdol, z nožem zarezali pri gležnju in počasi odirali kože. Odrte dele telesa so natirali s soljo, nesrečniki so kričali in se onesveščali. Ko so klavci z mesarskimi izkušnjami v imenu rdeče zvezde, rekli so jim “specialisti”, končali, so žrtev skalpirali, odrto kožo pribili na drevo, da se je sušila, žrtve pa pustili umreti v neznosnih bolečinah.

Največja klavka v zgodovini človeštva na naših tleh je bila Milka Planinc

Po pričevanju naj bi bilo v Kočevskem Rogu ubitih več deset tisoč ljudi, od tega največ Hrvatov (okoli 40.000), slovenskih domobrancev in civilistov je bilo med 5.000 in 6.000, ostalo so bili nesrečniki drugih narodnosti, tudi Nemci. Večino so jih iz Vetrinja v Avstriji prek Jesenic najprej pripeljali v taboriščni zbirni center v Šentvid, kjer so jih že ločili po narodnosti in jih razvrstili v kategorije A, B in C, pri čemer je uvrstitev v B in C pomenila skoraj gotovo usmrtitev.


Nato so jih z vlaki prepeljali najprej v Kočevje (po nekaterih podatkih med 5.000 in 8.000 na dan), od tam v gozdove Kočevskega Roga. Poveljnik likvidatorjev je bil partizanski major Simo Dubajić, njemu pa je bila nadrejena politična komisarka Milja, ki je bila kasneje prepoznana kot Milka Planinc, kasneje visoka partijska funkcionarja ter med leti 1982 in 1986 predsednica jugoslovanskega izvršnega sveta.

Pri vseh vrstah mučenja so zverinstva prednjačile tovarišice partizanke!

Pri masovnem pokolu se je najbolj »izkazala« komisarka Milja. “Ona je bila, po besedah priče, s satansko domišljijo nadarjena vrhunska strokovnjakinja za mučenje in ubijanje ljudi. Prav zaradi nje so se običajne masovne ´likvidacije narodnih izdajalcev´ spremenile v kanibalsko orgijo ubijanja,” piše Zoran Božić. Osebno je izbirala mlade moške in ukazovala partizanom, da jih koljejo, z nožem in žlicami izpraskajo oči, režejo ušesa, nosove in spolne organe ter nato v prazne očesne jamice zatlačijo testise (moda), v usta pa odrezane spolne ude.

Komisarka se je tudi pogosto razjezila na “nerodneže” med klavci, ki so spolne organe rezali od zgoraj navzdol. Po njej se je pravilni partizanski postopek kastracije začel z rezom pod moško mošnjo, s tem, da se je nož nastavil na prepono. Nato se je moški spolni ud skupaj z mošnjo odrezal z enim močnim in globokim rezom. Ena njenih najljubših specialitet so bili tako imenovani “zabiti hrvaški možgani”. Milka je živim ljudem s kladivom zabijala zidarske žeblje skozi lobanjo v možgane in po vsakem zabitem žeblju žrtev vprašala: “Sem ti končno izbila Neodvisno državo Hrvaško iz glave.” Drugo specialiteto je imenovala “slano hrvaško srce”. Po štirih močnih udarcih s sekiro v srčni predel prsnega koša v obliki štirikotnika, je že živim ljudem iztrgala srce ter ga skupaj z izvlečenimi žilami vlekla po tleh.

Neverjetno, koliko gneva, besa in sovraštva so v letih po vojni nad ljudmi, tudi popolnoma nedolžnimi, izvedli komunisti. Ne smemo dovoliti, da se kaj takega lahko še kdaj zgodi!