Sponzorska objava
Tretja zaporedna tedenska rast glavnih ameriških in evropskih delniških indeksov je poskrbela za dobro razpoloženje vlagateljev. V ospredju njihovega zanimanja tokrat niso bili ukrepi za zajezitev koronavirusa, prav tako so odmislili strah glede rastoče inflacije. Ključno vlogo pri krojenju pozitivnega sentimenta so imele zadnje napovedi in makroekonomski podatki, ki kažejo na pospešitev gospodarskega okrevanja.
Mednarodni denarni sklad (MDS) je v preteklem tednu že drugič v treh mesecih izboljšal svojo napoved globalne gospodarske rasti, hkrati pa je opozoril na naraščajoče razlike med razvitimi in manj razvitimi državami. Po ocenjenem 3,3-odstotnem krčenju svetovnega gospodarstva v letu 2020 bo po napovedih MDS v letošnjem letu rast 6-odstotna (+0,8 odstotne točke glede na oktobrsko napoved), za leto 2022 pa je predvidena rast v višini 4,4 odstotka. Izboljšana napoved odraža dodatno fiskalno podporo v ključnih gospodarstvih, pričakovano okrevanje kot posledico cepljenja v drugi polovici leta in nadaljnje prilagajanje gospodarske dejavnosti. Po oceni MDS bo recesija zaradi pandemije COVID-19 najverjetneje pustila manjše posledice kot svetovna finančna kriza leta 2008, vendar pa jo bodo v koronakrizi precej slabše odnesle države s trgov v razvoju.
Spodbudni so tudi v sredo objavljeni podatki inštituta IHS Markit, saj kažejo na izboljšano poslovno aktivnost evroobmočja. Po 4 mesecih padanja se je namreč zasebni sektor konec marca vrnil k rasti. Zadnja vrednost kompozitnega PMI indeksa znaša 53,2 in tako predstavlja najvišjo vrednost po lanskem juliju. Za primerjavo – februarska vrednost je bila zgolj 48,8, torej pod mejo 50, kar nakazuje na krčenje. Izboljšana gospodarska aktivnost je značilna za celotno evroobmočje, na rast pa je vplivala predvsem naraščajoča proizvodnja v Nemčiji. Medtem se je težko prizadeti storitveni sektor že skoraj stabiliziral, njegova perspektiva pa se je v zadnjih tednih še izboljšala. Podatki torej kažejo, da je zasebni sektor v evroobmočju uspešno prestal nedavna zapiranja gospodarstev. Ob rasti proizvodnje se je izkazalo tudi, da imajo socialna oddaljenost in omejitve mobilnosti precej manj vpliva na podjetja v storitvenem sektorju, kot se je kazalo v lanskem letu.
Tretji zaporedni teden rasti na Wall Streetu, kar je najdaljši niz od lanskega oktobra, je bil predvsem v znamenju rastočih cen delnic iz tehnološkega sektorja (+3,5 %), solidno rast pa so zabeležile tudi delnice iz sektorja trajnih potrošnih dobrin (+3,0 %) in telekomunikacij (+2,4 %). Med delnicami iz indeksa S&P 500 so se v minulem tednu najbolj podražile delnice družbe Twitter (+10,3 %, merjeno v EUR). Rast so sprožile govorice, da Twitter razmišlja o prevzemu v zadnjem obdobju popularnega ponudnika novega koncepta spletnih klepetalnic Clubhouse. Poraženke prejšnjega tedna so bile delnice energetskih družb, ki so se pocenile zaradi 4,6-odstotnega padca cene nafte.
V tem tednu se v ZDA začenja sezona objav poslovnih rezultatov družb za letošnje prvo četrtletje, ki jo bodo otvorile največje banke (JPMorgan Chase & Co, Goldman Sachs Group, Bank of America, Citigroup Inc). Pričakovanja analitikov niso skromna – povprečna rast dobičkov družb, vključenih v indeks S&P 500, naj bi v prvem četrtletju 2021 v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2020 znašala kar 24,5 odstotka.
Anja Cajner, mag., namestnica direktorja sektorja za nadzor nad tveganji, NLB Skladi, d.o.o.