Reklamno sporočilo

Po nekoliko bolj anemičnem začetku preteklega tedna je druga polovica minila predvsem v znamenju močnega optimizma. Po mnogih pozitivnih novicah je veliko borznih indeksov, kljub praznično skrajšanem delovnem tednu, zaključilo na rekordnih nivojih.

NLB Skladi, d.o.o. – Borze v preteklem tednu

V začetku tedna so se posledice petkove implozije zasebnega upravitelja premoženja, t.i. družinske pisarne Archegos Capital Management preselile tudi na evropske in azijske trge. Tečaja tako švicarske finančne družbe Credit Suisse kot japonske Nomura Holdings sta v ponedeljek upadla za približno 15 %, in sicer po izjavi, da bosta verjetno utrpeli večje izgube – tudi do 2 milijardi dolarjev – zaradi pozne reakcije na dogajanje in visoke izpostavljenosti omenjeni investicijski družbi. Vse se je sicer začelo prejšnji petek, ko družba Archegos Capital Management ni uspela izpolniti pozivov k zagotovitvi dodatnih kritij za najeta posojila, kar je sprožilo prisilno likvidacijo naložb družbe. Posledično so nekatere ameriške banke, večje svežnje delnic prodajale tudi prek vikenda. Likvidacija je bila vidna predvsem pri ameriških medijskih družbah Discovery in ViacomCBS, katerih tečaji so znotraj dneva upadli za okoli 30 %. V naslednjih dneh se je izkazalo, da bo imel dogodek verjetno omejen vpliv na širše finančne trge, tako da splošni optimizem ni bil omajan.

Nadaljevanje tedna je zaznamovalo več pozitivnih novic. ZDA so cepile novih 10 milijonov ljudi v zgolj treh dneh, s čimer so nadaljevale z izjemno hitrim in učinkovitim cepljenjem tamkajšnjega prebivalstva. Predsednik Joe Biden je ob tem dejal, da bo do druge polovice aprila 90 % odraslih državljanov upravičenih do cepljenja s Covid-19 cepivom.

Mitja Šegula, finančni analitik, NLB Skladi, d.o.o.

Dan kasneje je predsednik Biden razkril tudi svoj nov plan spodbud ameriškemu gospodarstvu. Gre za obsežen osemletni načrt v vrednosti 2.250 milijard ameriških dolarjev. 620 milijard dolarjev naj bi namenili izboljšanju transportne infrastrukture, kar vključuje tudi podvojitev zveznih sredstev, namenjenih javnemu prevozu. 650 milijard dolarjev naj bi namenili izboljšavi kakovosti življenja doma, kar se primarno navezuje na izboljšavo infrastrukture za dostop do čiste vode in širokopasovnega dostopa do interneta. Nadaljnjih 580 milijard dolarjev naj bi bilo namenjenih okrepitvi ameriške proizvodnje, od katerih je dobršen del predviden za neobrambne raziskave in razvoj, preostalih 400 milijard dolarjev pa naj bi namenili za izboljšanje oskrbe starejšega prebivalstva. Seveda pa, kot vemo, brezplačno kosilo ne obstaja. V načrtu je Bidnova administracija kot protiutež obilnemu planu predlagala povečanje davka na dobiček pravnih oseb z 21 % na 28 %, s čimer naj bi v ZDA v naslednjih 15 letih v celoti poplačali prej omenjene naložbe. Odveč je omeniti, da bo verjetno potrebno sprejeti precej kompromisov, preden bo lahko šel tako obsežen paket skozi Kongres.

Poleg novic o dodatnih spodbudah ameriškemu gospodarstvu je odmeval tudi dogovor OPEC+ o postopnem povečevanju ponudbe nafte, kar je potrdilo pričakovanja, da bo povpraševanje še naprej raslo. Za dodaten optimizem pa so poskrbeli tudi podatki z ameriškega trga dela, saj so zasebni delodajalci v ZDA na novo zaposlili največ ljudi v zadnjega pol leta. Izjemen optimizem se je odrazil tudi na delniških trgih, kjer je indeks S&P 500 prvič v zgodovini zaključil nad 4000 točkami.

V petek se na vseh najpomembnejših ameriških in evropskih borzah zaradi praznika ni trgovalo. Kljub temu so za nadaljevanje trenda in rast terminskih pogodb na S&P 500 v petek poskrbeli novi podatki s trga dela v ZDA, ki so pokazali, da je bilo v mesecu marcu na novo zaposlenih 916.000 oseb, s čimer naj bi brezposelnost padla na 6 %, kar je najnižji nivo od začetka pandemije.

Mitja Šegula, finančni analitik, NLB Skladi, d.o.o.