Največji slovenski poet France Prešeren s svojo veličastno poezijo zaznamuje slovensko nacijo tako na duhovni kot na institucionalni ravni. Sedma kitica Zdravljice je besedilo državne himne Republike Slovenije, ob obletnici Prešernove smrti pa obeležujemo osrednji slovenski kulturni praznik.
V spomin na rojstvo Franceta Prešerna je poslanec Dejan Kaloh zapisal:
Veseliti nas mora, da je slovenski družbeni etos vedno bolj poln kulture življenja in medsebojnega dialoga, ne pa kulture smrti in nasilja. Zato se 3. decembra z veselim občutjem spominjamo tudi dneva rojstva pesnika, ki je ustvaril brezčasne pesmi, pri katerih je duh svobode vedno vseprisoten.
Ravno letošnjo leto pa zaokrožuje 30 let spominjanja na prelomno leto 1989, ko so se v Evropi, pa tudi v Sloveniji dogajali tektonski družbeni premiki. Padel je berlinski zid, evropski narodi podjarmljeni pod komunizmom, so v miri revolucijo zahtevali svobodo, demokracijo, pravno državo in človekovo dostojanstvo. Podobno demokratično valovanje se je v takratni socialistični Sloveniji zgodilo že leto dni prej, ko se je totalitarnemu režimu zgodila četverica JBTZ in pospešila njegovo razkrajanje, politični zaporniki kot nosilci slovenske pomladi, pa so imeli široko podporo javnosti. In ni naključje, da je maja 1989 Majniško deklaracijo, ki je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda prebral ravno pesnik – Tone Pavček. Očitno slovenski pesniki zaradi svoje notranje subtilnosti še toliko bolj izostreno razumejo demokratične družbene vrednote, ki so diametralno nasprotne od vrednot prejšnjega totalitarnega političnega sistema.
A žal moramo ugotoviti, da se ta duh svobode s strani oblastnikov v Sloveniji še vedno zatira, tudi s pomočjo forsirane zakonodaje, ki jo kot zadnji branik svobode zaenkrat ščiti Ustavno sodišče RS. Tako je ustavno sodišče do končne odločitve zadržalo tudi izvrševanje dela 216. člena zakona o kazenskem postopku, ki omogoča pregledovanje zasebnih prostorov brez navzočnosti osebe, katere stanovanje se preiskuje, oziroma brez navzočnosti njenega zastopnika. Takšen »stalinistični vdor« v zasebnost posameznika v letu 2019 je naravnost zastrašujoč.
Kot ni nič manj zastrašujoča novela Zakona o medijih, ki uvaja inšpektorje-cenzorje, ki bodo samovoljno določali, kaj je sovražni govor. Z drugimi besedami – famozni 133. člen bivšega represivnega kazenskega zakona – se v Slovenijo vrača na velika vrata. Novodobni verbalni delikt bo sedaj vse, kar bo določil nek cenzor iz kulturnega ministrstva, glavna tarča pa bodo zagotovo mediji in pisci, ki ne spadajo v državni medijski ešalon. V področje kulturne politike nedvomno sodi tudi zagotavljanje medijske pluralnosti, a s takimi ukrepi jo vladajoči očitno želijo povsem zatreti, kar je še en »stalinistični poseg« v ustavno zagotovljeno kategorijo svobode izražanja misli, govora, javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja.
Danes torej obeležujemo »Ta veseli dan kulture«, neformalen praznik, ko bodo kulturne ustanove brezplačno odprla svoja vrata vsem kulture željnim obiskovalcem. Naj se kmalu odpro prva vsa slovenska srca, ki bodo s hvaležnostjo sprejemala vrednote slovenske pomladi in utripala za vse bolj svoboden slovenski prostor, ki ga bo označeval ravno prešernov življenjski kredo. Čas je, da se slovenska družba, pa tudi oblastniške strukture dokončno ozavestijo, da bomo kot država napredovali samo, če bomo dosledno spoštovali človekove pravice, vsakega slehernika med nami in da bomo zavezani vladavini prava in pravni državi.
Ravno zaradi teh vrednot je Prešernova lirika zimzelena, večno pomladna. Narodov obstoj je odvisen ravno od ohranitve njegovega jezika, zaščite njegove kulturne dediščine ter v zavzemanju za nacionalni kulturni program, ki bo programsko zajel prav vse deležnike, ki oplajajo ta razvejani kulturni sistem. Za vsako ceno, brez popuščanja. To je tisto kleno slovenstvo, ki ga močna vera v samo bit našega naroda ohranja živega in močnega ter neuničljivo kljubuje prostoru in času. Naj se svobodna in pravična družba čez Prešernove verze čimbolj manifestira tudi v sedanjem družbenem trenutku.
Mag. Dejan Kaloh
Na današnji dan pojdite v muzej, knjižnico, na kulturne dogodke… Preživite Dan kulture.
MG
.