Na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je bila vložena kazenska ovadba zoper poslanko Svobode Tamaro Vonta, zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti.
Na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je bila vložena kazenska ovadba zaradi postopanja poslanke Gibanja Svoboda Tamare Vonta na 28. redni seji parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje političnih strank ter politično propagando v medijih. Sporna seja je potekala 11. decembra 2024, ko je bil kot priča zaslišan Boris Tomašič, zakoniti zastopnik naznanitelja v zadevi.
Iz vsebine kazenske ovadbe izhaja, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je Tamara Vonta kot uradna oseba – poslanka Državnega zbora Republike Slovenije – pri opravljanju funkcije predsednice parlamentarne preiskovalne komisije zlorabila svoj položaj. Ovadba ji očita, da je prestopila meje svojih zakonsko določenih pooblastil ter ravnala v nasprotju z namenom in vlogo parlamentarne preiskave.
Vonta naj bi seje vodila pristransko, posegala v pravice zaslišane priče ter komisijo vodila na način, ki ni zagotavljal nepristranskosti, objektivnosti in spoštovanja procesnih jamstev. Parlamentarna preiskovalna komisija bi morala delovati kot nadzorni organ v interesu javnosti, ne pa kot politično orodje za obračunavanje ali diskreditacijo posameznikov. Posebej problematično naj bi bilo dejstvo, da je Vonta kot predsednica komisije aktivno usmerjala razpravo, omejevala naj bi odgovore priče ter posegala v potek zaslišanja na način, ki naj bi presegal njene pristojnosti. Takšno ravnanje spodkopava zaupanje v delo parlamentarnih institucij ter odpira resna vprašanja o zlorabi oblasti.
Primer zdaj prehaja v roke tožilstva, ki bo moralo presoditi, ali so očitki utemeljeni in ali je v ravnanju poslanke zaznati znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Ne glede na končni razplet pa primer znova odpira razpravo o politični kulturi, odgovornosti nosilcev oblasti ter o tem, ali parlamentarne preiskovalne komisije še vedno opravljajo svojo vlogo v skladu z načeli pravne države.