Marijo pojmujemo kot mater, zavetnico, pomočnico in priprošnjico. Romarski duh je nedvomno povezan s češčenjem Marije in zaznamuje duhovnost slovenskega naroda.
Kakšen praznik praznujemo danes?
15. avgusta obhajamo največji Marijin cerkveni praznik, praznik njenega vstajenja ali veliki šmaren. Po Sloveniji je Mariji posvečenih nešteto cerkva in majhnih obpotnih kapelic, do katerih na ta dan romajo številni, kar priča, da je praznik v verskem izročilu globoko zakoreninjen. Največ vernikov se vsako leto zbere na Brezjah na Gorenjskem, Na Štajerskem na Ptujski gori.
Praznik Marijinega vnebovzetja predstavlja versko resnico, da je bila Marija ob izteku svojega zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta v nebo. Marija, ustvarjeno bitje, daje življenje Stvarniku samemu, zato ne more biti podvržena propadanju telesa, kot bi sicer bila kot človek. Ravno zato ta praznik pomeni veselje nad življenjem in za kristjana pogled na naš skupni cilj pri Bogu. V slovenski tradiciji sta bili prisotni dve imeni praznika, in sicer veliki šmaren ter velika maša.
Z romanjem se spomnimo Marije kot matere, zavetnice, priprošnjice, ob njej pa hkrati zremo tudi v naš cilj. Življenje lahko razumemo kot romanje, katerega cilj je pri Bogu. Marija ga je že dosegla, mi smo še na poti.
Na Štajerskem najbolj oblegana Ptujska gora
Ptujskogorski bratje minoriti danes vabijo k praznovanju Marijinega vnebovzetja v baziliko na Ptujski Gori. Tam bo danes več maš: ob 6.30, 8.00, 12.30, 16.00 in 19.00. Ob 9.00 bodo pripravili molitveno uro. Somaševanje in posvetitev slovenskega naroda Mariji ob 10.00 bo vodil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl, sledile bodo pete litanije Matere Božje.
Ob tem prazniku na Ptujski Gori glede na izkušnje v prejšnjih letih pričakujejo od okoli 5.000 do 7.000 vernikov. Prostora za vse v cerkvi seveda ne bo, zato bo bogoslužje prek zvočnikov mogoče spremljati tudi zunaj stavbe.
Kakšna je zgodovina Ptujske gore?
Cerkev na Ptujski gori je bila zgrajena okoli leta 1410. Prva pisna omemba cerkve je iz leta 1442, v kateri je uporabljeno ime Neustift (Nova Štifta). Ustanovitelj cerkve je bil Bernard III. Ptujski (zgraditi jo je dal verjetno po zaobljubi), pri gradnji in oskrbi cerkve pa je sodelovalo več plemiških družin, med njimi celjski grof Friderik II., plemiška družina Stubenberg, vitez Žiga Dobrnski. Že nekaj desetletij po dokončanju cerkve so se začeli turški vpadi. Turki so vdrli tudi na Ptujsko Goro, oropali cerkev in poškodovali mnoge dragocene kipe. Zato so prebivalci v času turških vpadov obdali cerkev z visokim obzidjem in obrambnimi stolpi ter tako naredili obrambno postojanko (1471–1493). Na žalostne čase turških vpadov spominja tudi legenda, da je Marija svojo cerkev rešila pred Turki tako, da jo je zagrnila v temen oblak, zato je niso našli. Takrat so ljudje naselje začeli imenovati “Črna Gora”. To ime se je obdržalo vse do leta 1937.
ŽELIMO VAM LEPO PRAZNOVANJE VELIKEGA ŠMARNA!
Uredništvo e-Maribor