Vprašanje narodne identitete, domoljubja in spoštovanja državnih simbolov je v slovenskem šolskem prostoru prisotno že vrsto let. Med pomembnejšimi zakonskimi določbami na tem področju je tudi člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki določa, da vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti. Ta člen zakona se bo sedaj striktno izvajal.
»Vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerega sestavni del je izvedba himne Republike Slovenije, in z drugimi dejavnostmi. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije, na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, pa je izobešena tudi zastava narodne skupnosti,« je ob predstavitvi zakonskih sprememb poudaril Borut Rončević minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije.
Določba jasno opredeljuje, da šole niso zgolj ustanove za posredovanje znanja, temveč imajo tudi pomembno vlogo pri vzgoji mladih za odgovorno državljanstvo. Obeleževanje državnih praznikov, izvajanje slovenske himne in izobešanje državne zastave naj bi prispevali k boljšemu poznavanju zgodovine slovenske državnosti ter krepitvi pripadnosti domovini.
Enen najbolj pomembnih členov Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) je 2. člen slovenskega šolskega sistema, saj določa, kakšne vrednote in cilje mora zasledovati vzgoja in izobraževanje v Sloveniji.
Zagovorniki takšne ureditve poudarjajo, da je spoštovanje državnih simbolov nekaj povsem običajnega v številnih evropskih državah. Mladi naj bi skozi šolski sistem spoznavali pomen slovenske osamosvojitve, demokracije, ustavnega reda in vrednot, na katerih temelji slovenska država.
Poleg razvijanja nacionalne identitete ZOFVI med cilje vzgoje in izobraževanja uvršča tudi spoštovanje človekovih pravic, strpnost, sodelovanje, enakopravnost ter odgovoren odnos do družbe in okolja. Narodna identiteta in odprtost do drugačnosti tako po zakonu nista nasprotji, temveč se dopolnjujeta.