Slovenci na leto prižgemo okrog 16 milijonov sveč, od tega dve tretjini ob 1. novembru

Odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, vendar njihova obdelava lahko povzroča škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov. Največje težave povzroča kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih). Po nekaterih ocenah smo za Hrvati in Poljaki tretji največji porabniki. Tradicijo prižiganje sveč v spomin pokojnikom v obsegu, ki odstopa od povprečja Evropske unije, poznajo še v Avstriji in na Portugalskem. Pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih pogosto niti ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa, prej ali slej končal med odpadki.

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ne spodbuja uvedbe posameznih tipov sveč ampak uporabnike poziva k trajnostnemu ravnanju. Vsak tip sveč ima tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti, vendar je najpomembnejše, da se za vse odpadne nagrobne sveče (katerega koli tipa), s pokopališč preko sistema zbiranja zagotovi obdelava pri izvajalcu, ki je za obdelavo usposobljen in ima ustrezna dovoljenja za tak postopek.

Ravnanje s svečami v Sloveniji – Reciklira se skoraj večina zbranih odpadnih sveč

Ravnanje s svečami je v Sloveniji urejeno tako, da skrb za predelavo zbranih sveč prevzemajo osebe, ki so sveče dale na slovenski trg (proizvajalci, uvozniki, trgovci). Ti so združeni v 4 skupne načrte ravnanja s svečami, tako da nosilec skupnega načrta uredi vse potrebno, da jih lahko zbiralec sveč prevzame in jih odda v predelavo. V Sloveniji sta registrirana dva zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več. Končni cilj predelave sveč, ki so jih zbiralci oddali podjetju za predelavo je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot v ponovni proces novih proizvodov. Reciklira se skoraj večina zbranih odpadnih sveč.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Največje težave je v preteklosti povzročalo kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč povečujejo tudi požarno ogroženost, kar se je pred časom pokazalo pri požarih odpadkov v različnih krajih Slovenije). Z namenom reševanja te problematike je bila leta 2019 sprejeta Uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki je odpravila vsebinska neskladja Uredbe o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki je bila sprejeta že v letu 2008. Nato je sledil je interventni odvoz odpadnih nagrobnih sveč (ONS) za leti 2018 in 2019. Za nakopičene sveče iz obdobja 2016 – 2018 je skladno z določili Zakona o interventnih ukrepih pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo in z odpadnimi nagrobnimi svečami prevzemnika z izvedbo javnega naročila poiskala država. Do tega trenutka je pogodbeni izvajalec prevzel 612 ton ONS (od 820 ton ocenjene količine v pogodbi). Do  19. 10. 2020 je edini delujoči predelovalec ONS od skupnih načrtov ravnanja s svečami (v okviru rednih prevzemov) prevzel okoli 1200 ton ONS.

Najprej preprečevanje nastajanja odpadkov

V skladu s Programom ravnanja z odpadki in programom preprečevanja odpadkov hierarhija ravnanja z odpadki kot prednostni vrstni red določa preprečevanje odpadkov, nato pripravo za ponovno uporabo, recikliranje, druge postopke obdelave in šele na koncu njihovo odstranjevanje (odlaganje).

Piramida hierarhije odpadkov