Marko Trstenjak, slovenski študent prava na Dunaju, je bil ob zadnjem obisku predsednice države v Italiji v Trstu zgrožen, ko je tam živečim Slovencem dejala, da Slovenija ni njihova domovina.
Marko Trstenjak, je zato predsednici države napisal tudi ogorčeno pismo. V pismu navaja, da ima ta privilegij, da je kot štipendist sodeloval na Forumu Alpbach, kjer je imel med drugim priložnost prisluhniti govoru predsednice države.
Predsednici države je izrazil ogorčenje, ker v svojem govoru ni niti enkrat omenila slovenske manjšine. Medtem ko je upravičeno obravnavala različne manjšine, vključno s skupnostjo LGBTQ+ in begunci, a izpustila omembo slovenske manjšine. “Kot ponosnega Slovenca, ki že dolgo živi, študira in dela v Avstriji ter ima številne stike z manjšino, me je bilo sram. Še posebno iz razloga, da predsednik ali predsednica naše države, za katero smo se tako dolgo borili, redkokdaj dobi priložnost, da spregovori na tako pomembnem dogodku za Avstrijo in avstrijsko javnost,” je zapisal Marko Trstenjak.
Trstenjak navaja, da predsednici piše komaj sedaj, in ne takrat, ko je iz nerazumljivih razlogov trdila, da ima Koroška “zgledno urejene” manjšinske pravice, pa nima neposredne zveze z Avstrijo, temveč z Italijo. Piše, da je zgrožen, da predsednica države v Trstu, nekdaj največjem slovenskem mestu, slovenskim dijakom rekla, da je njihova domovina Italija. “Mogoče so doma v Italiji in zagotovo tudi prispevajo k njenemu razvoju in podobnemu, kot ste pravilno omenili. Ampak njihova domovina, njihova domovina je Slovenija.”
Marko Trstenjak Spoštovana gospa predsednica, dolgo že živim v tujini, prispeval sem k različnim kulturam, sožitju in razvoju različnih držav, ampak občutek, ki ga imaš, ko prideš na sončno stran Karavank, ko zapoješ Zdravljico ali ko slišiš slovenščino v neki tuji deželi, je nekaj, česar morda ne morete povsem razumeti. To je občutek, ki ti zagotovi, da je Slovenija tvoja domovina.
Trstenjak predsednico na koncu opozarja, da so predsedniki ali predsednice v tujini že odstopili zaradi manjših stvari – spomnimo se na nemška predsednika Köhlerja in Wulffa – kot da so svojim rojakom odrekli njihovo domovino. V tem kontekstu ima verjetno še avstrijski predsednik Van der Bellen več empatije s slovenskim narodom, saj se je manjšini ob stoti obletnici koroškega plebiscita opravičil za “krivice in zamude pri uresničitvi slovenskih ustavnih pravic”.
vir: spletni Večer
