[vc_row][vc_column][vc_column_text]Po koncu druge svetovne vojne so komunistične oblasti v Sloveniji v imenu nacionalizacije zaplenile na stotine nepremičnin. Brez sodih odločb, brez odškodnine. Očitno so komunisti znali krasti že takrat.
Bila je svoboda. Komunisti so plesali od zmage in se mastili. Navadni ljudje pa so trepetali za svoje imetje. Največkrat so lastnike lepih in bogatih nepremičnin po krivičnem obsodili na ljudskih sodiščih zaradi kolarboriranja z okupatprjem, jim odvzeli državljanske pravice in zaplenili vso premoženje. Nekatere so ubili celo brez sojenja, druge izgnali v zapor ali so jih poslali na prisilna dela. Še posebej hudo je bilo v Ljubljani. V vilah so se naselili komunistični veljaki, poskrbljeno je bilo tudi za sorodnike.
Ena takih vil je bila t.i. Dukičeva vili v Ljubljani. Le ta je bila zgrajena leta 1911, v njej pa se je rodil slovenski dramturg Andrej Hieng. Zaradi bankrota njegove družine je hišo odkupil gradbeni podjetnik Adolf Leo Dukić. V njegovih blokih v središču Ljubljane pa so večinoma živeli partijski funkcionarji, diplomati, višji policijski predstavniki in sodniki in direktorji. V času vojne je živel v Ljubljani. Zaradi svoje judovske krvi po materini strani je zbežal pred nacisti v sosednjo Italijo. Takoj po vojni je bila Dukiću odvzeta hiša na vojaškem sodišču avgusta 1945. Zaplenili so mu med drugim desetine stanovanj v Dukićevih blokih na današnji Stefanovi. Stanovanje je dobila ljubljanska občina. Tako opišejo zgodovino hiše na Cesti 27. aprila 1 v Ljubljani. Po vojni je v tej družini živela družina Josipa Vidmarja mlajšega.
Dukićeva vila.
Zanimiva je zgodba Gradu Strmol, ki je bil po vojni protokolarni objekt oziroma vikend slovenskega partijca Ivana Mačka-Matije, pa tudi prvega med slovenskimi komunisti Edvarda Kardelja. Šele leta 2004 je bil Strmol z denacionalizacijo vrnjen lastnikom in razglašen za kulturni spomenik državnega pomena
Tako se komunistične kraje nepremičnin spominja Albert Svetina – Erno, edini visoki predstavnik tedanjega komunističnega režima: “Ko so se oznovci in visoki partijski funkcionarji po nekaj dneh vselili v razna stanovanja in vile, so odhajali še k mizarjem v Vižmarje, kjer so pobirali pohištvo. Vse, kar so nakradli, se je potem zastonj delilo. Prostori v Slaviji so bili popolnoma založeni; na levi in na desni od vhoda so bila skladišča. Prihajali so predvsem Mačkovi sorodniki. Veliko jih je bilo: dvajset in več. Prihajali so, izbirali in odnašali. Zraven so bile Pepca Kardelj, Zdenka Kidrič in Vida Tomšič. Vse najboljše so pobrali. Bilo je kakor na mravljišču. Gost promet, ki je potekal po mestu, je nastal prav zaradi oznovskih aktivnosti. Vsepovsod so bile množične aretacije, vse je bilo na nogah podnevi in ponoči in vsenaokrog je bilo polno oznovcev,” je zapisal Svetina.
Za ljudi, ki so bili v Ozni ali pa na visokih partijskih položajih, je bilo treba preskrbeti stanovanja. Hodili so si jih ogledovat, po ključe so prihajali k Albertu Svetini, vendar so jih pogosto tudi vračali, ker so želeli najboljša stanovanja. Ker je veliko ljudi zbežalo, veliko stanovanj pa je Ozna zaplenila, je bilo na razpolago zelo veliko stanovanj. Vse je bilo prazno. Na Vrtači in za Bežigradom so bila odlična stanovanja, zelo lepe in udobne vile.
[color-box color=”yellow”] Še ta zanimivost. Ko je bil Tito v Ljubljani, je spal v Vidmarjevi vili, ki pa je bila po njegovem odhodu popolnima izropana. Iz nje so zmanjkale vse hišne dragocenosti. Vidmarjevi so jih namreč skupaj z denarjem hranili v posebnem sefu za neko sliko[/color-box]
To pa je dokument iz leta 1945, seznam nepremičnin, za katere so menili, da so primerne za njihove ministre in so jih zato kanili odvzeti. Ta je bil namenjen dr. Milanu Lemežu, sicer rojenemu Mariborčanu, advokatu, ki je razporejal ukradeno nepremičnino. Na seznamu, poleg (famozne SD-jeve) Moškovičeve vile, najdemo tudi Cekinov grad, ki je pripadal Adelini Kosler, njeni hčerki pa so očitno imeli namen odvzeti še dve nepremeičnini, eno na Vošnjakovi in drugo na Dvoržakovi. Na spisku je še modernistična vila Pirkmajer, ki stoji na Vrtači, v njej je po vojni živel Boris Kraigher.
[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VQb3RyZWJuYSUyMHNvJTIwbmFtJTIwcG9qYXNuaWxhJTIwbyUyMGxhc3RuaWtpaCUyMGhpJUM1JUExJTJDJTIwa2F0ZXJlJTIwcG90cmVidWplbW8lMjB6YSUyMG5hJUM1JUExZSUyMG1pbmlzdHJlLlR1ZGklMjBNb3Nrb3ZpJUM0JThEZXZhJTIwdmlsYSUyRiUyMHNlZGUlQzUlQkUlMjBTRCUyRmplJTIwbmElMjBzZXpuYW11LiUzQ2JyJTNFTGFzdG5pa2UlMkMlQzQlOERlJTIwbmlzbyUyMGJpbGklMjAlQzUlQkVlJTIwbXJ0dmklMkMlMjBzbyUyMG5hc2lsbm8lMjBpenNlbGlsaSUyQyUyMHBvemFwcmxpJTJDJTIwZGElMjBzZSUyMGplJTIwbm90cmklMjBuYXNlbGlsYSUyMHJvcGFyc2thJTJDJTIwbW9yaWxza2ElMjBrb20uc29kZXJnYSUyMURhbmVzJTIwamloJTIwcG9zZWR1amVqbyUyMG5qLiUyMHBvdG9tY2klMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdC5jbyUyRmM0RmUzeThBNnklMjIlM0VodHRwcyUzQSUyRiUyRnQuY28lMkZjNEZlM3k4QTZ5JTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRnAlM0UlMjZtZGFzaCUzQiUyMGRydXN0dm9odWRhamFtYTQ1JTIwJTI4JTQwRHJ1c3R2b0h1ZGFqYW1hJTI5JTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnR3aXR0ZXIuY29tJTJGRHJ1c3R2b0h1ZGFqYW1hJTJGc3RhdHVzJTJGMTM4OTY1NTIyNTc3NTA5OTkxMCUzRnJlZl9zcmMlM0R0d3NyYyUyNTVFdGZ3JTIyJTNFTWF5JTIwNCUyQyUyMDIwMjElM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGYmxvY2txdW90ZSUzRSUyMCUzQ3NjcmlwdCUyMGFzeW5jJTIwc3JjJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZwbGF0Zm9ybS50d2l0dGVyLmNvbSUyRndpZGdldHMuanMlMjIlMjBjaGFyc2V0JTNEJTIydXRmLTglMjIlM0UlM0MlMkZzY3JpcHQlM0U=[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]viri: Prava.si, Demokracija, portal.plus[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]