Res grozeča izjava predsednika vlade Roberta Goloba, je ponovno napolnila družbena omrežja. Še posebej zavržno pa je to, da je to izjavil predsednik vlade, ki bi moral biti neka moralna avtoriteta. Njegove besede, da imajo ljudje smolo, če imajo še žive in nepokretne starše zbuja v javnosti namreč strah in ogorčenje.
Izjava premierja Roberta Goloba, v kateri naj bi namignil, da imajo ljudje smolo, če imajo doma še žive in nepokretne starše, je v javnosti sprožila val ogorčenja, jeze in upravičenih vprašanj o odnosu oblasti do starejših, socialne politike in spoštovanja dostojanstva najbolj ranljivih.
Čeprav je treba poudariti, da kontekst izjave še zdaleč ni nepomemben, je takšen način izražanja za voditelja države popolnoma nedopusten. V trenutku, ko se tisoče družin po Sloveniji bori z izčrpanostjo, pomanjkanjem oskrbovalnih kapacitet, dolgimi čakalnimi vrstami ter breme nege pogosto nosijo skoraj sami, je lahkotno odmahniti z roko in njihove stiske opisati kot “smolo” sramotno in globoko žaljivo.
Družba, ki svoje starejše obravnava kot neprijetnost, težavo ali “smolo”, je družba, ki je izgubila občutek za osnovno človečnost. Starejši so generacija, ki je z delom, odrekanjem in plačevanjem prispevkov postavila temelje države, v kateri danes živimo. Zato si zaslužijo spoštovanje in predvsem učinkovito organizirano oskrbo, ne pa besed, ki namigujejo, da so nepotrebno breme.
Tako kot je zapisala ena od uporabnic družbenega omrežja x: “Živi starši so smola? Svoje starše bi na rokah nosila na “jeben” Triglav, če bi bilo treba in raje si jezik odrežem, kot da bi jih imenovala “smola”. Pa a tega človeka res nič ni sram?