Na Srednji oblikovalni šoli v Mariboru začela odvijati zgodba o slabem vodenju te srednje šole in o ravnatelju, kateremu tako učenci, kot učitelji očitajo vrsto nepravilnost. Tudi ravnateljevi slabi odnosi z zaposlenimi, mobing in celo razuzdana božična zabava.
Razuzdana božična zabava
Na našem portalu smo začeli razkrivati domnevne nepravilnosti, ki naj bi se dogajale na Srednji oblikovalni šoli Maribor. Po informacijah, ki smo jih prejeli, naj bi se pod vodstvom ravnatelja Bronislava Horvata Toša odvijali dogodki, ki bolj sodijo v rubriko “saj ni res, pa je”, kot pa v resno in vzgojno-izobraževalno ustanovo. Postavlja se vprašanje: ali lahko ravnatelj v šoli počne, kar želi, brez vsakršnih posledic?
Po navedbah več zaposlenih (ime in priimek hranimo v uredništvu) naj bi si ravnatelj v času božičnih praznikov, v jutranjih urah, v šolskih prostorih privoščil razuzdano zabavo. Ta naj bi, kot trdijo učiteljice, vključevala obilico alkohola, ples in neprimerno vedenje, ki se je končalo celo z bruhanjem – po pričevanjih tudi nekaterih dijakov.
Taka ravnanja, nikakor ne sodijo v šolski prostor. Še toliko bolj zaskrbljujoče je, da naj bi se to dogajalo za Božič – praznika miru, dostojanstva in spoštovanja – ter v ustanovi, ki bi morala mladim predstavljati zgled odgovornega in profesionalnega vedenja.
Tudi zabave morajo biti in prav je, da se dijaki sprostijo, a verjetno ob bolj primernem prazniku in ne kar v avli šole. Poleg tega pa je ravno lani Državni zbor sprejel sklep o (ne)točenju alkohola v šolskih prostorih. Očitno je ravnatelj to preslišal.
Poniževanje pred dijaki in posegi v osnovno dostojanstvo
Na Srednji šoli za oblikovanje Maribor naj bi se po pričevanjih zaposlenih že dlje časa dogajale tudi resne nepravilnosti, povezane z domnevnim mobingom, ustrahovanjem in neprimernim ravnanjem ravnatelja do zaposlenih. Iz pričevanj izhaja vzorec ravnanj, ki bi v vsaki urejeni instituciji zahteval takojšnjo pozornost pristojnih organov. Nekaj pridnih delavk in pri dijakinjah tudi izredno priljubljenih profesoric, je že dalo odpoved, tudi zaradi mobinga.
Po navedbah zaposlenih naj bi se ravnatelj Bronislav Horvat Toš nad enim od profesorjev večkrat znašal javno, tudi pred dijaki, pri čemer mu je očital, kaj se gre, ter mu celo namigoval, da bi moral za odhod na stranišče prositi za dovoljenje. Takšno ravnanje naj bi po mnenju sogovornikov presegalo vse meje profesionalnega odnosa in pomenilo odkrito poniževanje.
Posebej zaskrbljujoče so navedbe, povezane s postopkom imenovanja ravnatelja. Februarja sta za mesto ravnatelja kandidirala dva kandidata. Po pričevanju enega od njih naj bi ga sedanji ravnatelj še pred izvolitvijo osebno klical in mu grozil, da se “že ve, kdo bo zmagal” ter da ga bodo, če bo vztrajal, “uničili”. Takšne izjave močno mečejo senco dvoma na poštenost in transparentnost postopka.
V kontekstu razprav o morebitni funkciji pomočnika ravnatelja naj bi sedanji ravnatelj izrekel izjavo, ki presega vsako mejo dopustnega. Po navedbah zaposlenih naj bi dejal:
»Bolje, da se obesiš«
Če so navedbe točne, gre za izjemno resno obliko verbalnega nasilja, ki bi v vsakem delovnem okolju pomenila takojšnjo obravnavo zaradi mobinga.
Delo med bolniško odsotnostjo?
Zaposleni, ki se je vračal iz bolniške odsotnosti, je zaradi zdravstvenih težav zaprosil za vrnitev ključa dvigala. Od 5. januarja 2026 do danes naj od ravnatelja ni prejel nobenega odgovora. Medtem naj bi mu drug zaposleni povedal, da ima prepoved komuniciranja z njim in da ključ sicer obstaja, a ga ne sme izročiti. Zaposleni profesor zaradi težav s hrbtenico namreč težko hodi po stopnicah. Kljub daljši bolniški odsotnosti, je zaposleni kljub temu moral k opravljati delo, saj naj bi bila to »stalna praksa profesorjev«. Takšna razlaga je v neposrednem nasprotju z delovno-pravno zakonodajo in odpira vprašanje sistemske kršitve pravic zaposlenih. Ko je profesor opozoril, da določenih projektov zaradi pouka ne more izvajati, mu je ravnatelj po navedbah odgovoril, da mu “ene tabele, ki jo enkrat letno dostavi”, ne bo plačeval. Takšna izjava naj bi dodatno kazala na razvrednotenje strokovnega dela in pritisk na zaposlene.
Anonimke
Na šolo so prispele tudi anonimne prijave. Ravnatelj naj bi jih javno označil kot nepomembne ter dejal, da ve, kdo za njimi stoji in napovedal, da jih sploh ne bo odpiral. Tak odnos do prijav nepravilnosti odpira vprašanje, ali se kritične glasove sistematično utišuje. Ena hujših obtožb se nanaša na domnevno zlorabo elektronske identitete. Zaposleni bi namreč moral delati pod nadzorom drugega, ko bo uporabljal službene datoteke in elektronsko pošto. Prizadeti profesor to razume kot zlorabo identitete in nepooblaščen poseg v elektronsko komunikacijo.
Profesor je od sveta zavoda zahteval nadzor nad delom ravnatelja. Prejel pa je odgovor, da svet zavoda ni pristojen in da ima ravnatelj zadnjo besedo. Takšno stališče dodatno krepi občutek nemoči zaposlenih in odpira vprašanje, kdo sploh nadzoruje vodstvo šole.
Če bi tega ravnatelja poistovetili s predsednikom vlade Robertom Golobom, bi dobili po vsem zapisanem popolnoma identični vzorec., Mogoče res ni dobro, da se ravnatelj ravna prav po predsedniku vlade. Ta bo namreč marca “odfrčal” kaj pa ravnatelj?
Se nadaljuje…