Na slovenski obali se razprostira eden najlepših naravnih in kulturnih biserov Slovenije, Krajinski park Sečoveljske soline. Tu v sožitju človeka in narave domuje že stoletja stara tradicija pridelave soli, ki je od srednjega veka pa do danes ustvarila in ohranila edinstveno solinarsko pokrajino.

V THALASSO SPA LEPA VIDA nudijo gostom posebno doživetje tradicionalnih talasoterapij v edinstvenem naravnem okolju, sredi solinskih polj, z naravnimi produkti pridobljenimi v Krajinskem parku Sečoveljskih solin. Solinsko blato in slanica sta najpomembnejša dejavnika v talasoterapiji, ki izkorišča blagodejne učinke produktov morja, morske obale in klime za krepitev naravne odpornosti in za izboljšanje splošnega počutja.

Krajinski park Sečoveljske soline s površino približno 750 ha leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran. Severni del Parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli, se imenuje Lera. Od južnega dela Parka, imenovanega Fontanigge, ga deli struga potoka Drnica.

Na Fontaniggah so veliki bazeni, ki se postopoma zaraščajo z značilno slanoljubno vegetacijo – halofiti. Prepredeni so s sistemom starodavnih nasipov, od katerih so večinoma ohranjeni le še večji. Ob širših kanalih so raztresene nekdanje solinske hiše, ki s svojo značilno podobo sooblikujejo edinstvenost solinske krajine. Glavna sladkovodna žila je reka Dragonja, ki se po nekaj 10-kilometrskem toku v Sečoveljskih solinah izliva v morje.
Na Fontaniggah je bila pridelava soli v 60. letih prejšnjega stoletja opuščena, v okviru dejavnosti Muzeja solinarstva pa se še prideluje sol na način, ki izvira iz 14. stoletja. Vsako solno polje je tu predstavljalo samostojno solino, z lastnimi bazeni za zgoščevanje morske vode in kristalizacijo.

Na Leri pa so solna polja, namenjena kristalizaciji soli, ločena od polj za zgoščevanje morske vode (bazeni za izhlapevanje). Razlika med obema načinoma pridelave soli je torej v tehnološkem postopku, ki se veže na pripravo slanice, pobiranje in skladiščenje soli ter različna delovna orodja. Skupna značilnost obeh solinskih območij je, da solinarji na dnu solnih polj gojijo petolo, posebno vrsto biosedimenta, ki preprečuje prehajanje morskega blata v sol in zadržuje vgrajevanje posameznih ionov v sol.

OBLOGA S SOLINSKIM BLATOM

Solinsko blato je s slanico obogatena istrska ilovica, pastozna, drobnozrnata, naravno mehka, homogena masa, črnikaste barve. Zaradi postopnega dozorevanja v solinskih bazenih vsebuje visoko koncentracija mineralov. Je naravno sredstvo, ki je priznano za uporabo v medicinske namene in se koristi pri obolenjih kot so revmatske in degenerativne sklepne bolezni ter za lajšanje bolečin lokomotornega sistema. Uporablja se tudi v sprostitvene in lepotne namene, saj pospešuje izločanje znoja in odpadlih snovi iz telesa, koža pa postane mehkejša, bolj napeta in čistejša, zato ga priporočamo pri tretmajih za odpravo celulita in pri preoblikovanju telesa.

KOPEL V SLANICI – MATIČNI VODI

Slanica – aqua madre, mati vseh voda je dragocena tekočina, ki ostane na dnu solinskih bazenov, potem ko solinarji ročno poberejo morsko sol. Zaradi bogate vsebnosti mineralov broma, joda ter magnezija je slanica že stoletja visoko cenjena. Slanico uporabljamo v obliki kopeli, njeni najpomembnejši učinki pa so vzpodbujanje in krepitev telesnih obrambnih sposobnosti, zaradi vsebnosti broma pa deluje tudi pomirjevalno. Kopel pospeši krvni obtok celotnega telesa ter s tem izločanje odpadnih snovi iz telesa, koža postane bolj napeta, elastična in pridobi mladostni videz.

PILING Z MORSKO SOLJO

S pilingom odstranimo odmrle celice povrhnjice, tako koža postane mehkejša in bolj voljna. Solni piling povečuje učinkovitost nadaljnjih terapij, saj omogoča, da telo po pilingu vsrka več mineralov iz solinskega blata in slanice.